misliRetrospektiva Tomislava Gotovca v Mestni galeriji Ljubljana
Ljubljana, 12. aprila - V Mestni galeriji Ljubljana bodo drevi odprli retrospektivno razstavo hrvaškega umetnika Tomislava Gotovca (1937-2010). Pod naslovom Ne sprašujte, kam gremo prinaša vpogled v 60-letno delovanje tega vsestranskega umetnika, pionirja na področju različnih medijev, od eksperimentalnega in strukturalističnega filma do hepeningov, akcij in performansov.
Ljubljana.
Muzeji in galerije mesta Ljubljane (MGML) - Mestna galerija.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA
Postavitev sledi umetnikovemu poistovetenju z obrobnimi liki, vsemi po vrsti ekscentričnimi osebnostmi, kar potrjuje njegovo legitimiranje na obrobjih družbene ureditve - od prvih fotografskih serij in kolažev (med 1960 in 1964) do poznih akcij in performansov iz leta 2009. Obiskovalec se bo na njej seznanil z Gotovčevimi performerskimi osebnostmi in filmskimi personifikacijami - od urbanega nudista, razvnetega pripovedovalca in duhovitega provokatorja do umetnika paranoika ter kalivca javnega reda in miru, so zapisali v galeriji.
Razstava poleg umetnikovih antologijskih del obsega tudi raznovrstno dokumentacijo o njegovih akcijah - dokumente sodnih procesov in novinarske zapise - kot obliko razširitve umetniškega dejanja na zunajumetniško polje, pa tudi kot potrditev Gotovčevega širšega pojmovanja filma, ki zanj obstaja tudi zunaj meja filmske umetnosti.
V prizadevanju, da bi približala umetnikovo filmsko občutenje stvarnosti, razstava pristopa k filmu kot Gotovčevemu vzoru za ustvarjanje arta, pa tudi kot modelu za režiranje lastne biografije, pri čemer meje med resničnostjo in fikcijo postanejo nejasne. Spremlja avtorjeve režijske pristope v filmskih in nefilmskih medijih - od kolažev in fotografij do akcij ter performansov v intimnem, javnem in medijskem prostoru ter poudarja zlasti Gotovčevo zanimanje za razmerja med filmsko režijo in režijo stvarnosti, so še zapisali.
Gotovac se je rodil leta 1937 v srbskem Somborju. Študiral je na Fakulteti za arhitekturo v Zagrebu ter režijo na beograjski Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo. Leta 1972 je bil politično preganjan zaradi sodelovanja v filmu Lazarja Stojanovića Plastični Jezus, zato do leta 1976 ni mogel diplomirati.
Kariero je začel v zgodnjih 60. letih minulega stoletja s serijami fotografij, performansi in eksperimentalnimi filmi, kot so trilogija Smer, Krožnica in Modri jezdec.
Prvi performans je izvedel že leta 1954 v Mostarju, prvo fotografsko serijo Kazanje časopisa Elle pa leta 1962 v Zagrebu. Istega leta je posnel tudi prvi amaterski film Smrt v Kinoklubu Zagreb. Leta 2005 se je preimenoval v Antonia Lauerja. Razstavljal je doma in v tujini, njegovi filmi so bili prikazani na mnogih filmskih festivalih, sodeloval je tudi v antologijskih predstavitvah.
Razstava v Mestni galeriji Ljubljana bo na ogled do 10. junija.