Slovenija 16.4.2018 7:00

Mineva 200 let od rojstva domnevno prve slovenske pesnice Fanny Haussmann

Ljubljana, 16. aprila - Pred 200 leti se je v avstrijskem Brucku an der Mur rodila Franziska Maria Elisabeth Haussmann, znana kot Fanny Haussmann, in v literarno zgodovino zapisana kot prva slovenska pesnica. Njena osebnost in ustvarjanje sta še danes zavita v skrivnost. Odprto ostaja tudi vprašanje, ali je v resnici avtorica pesmi, pod katere je podpisana.

Ljubljana. Nalivno pero, pisateljstvo, pesništvo, literatura, zvezek, zapiski. Foto: Tamino Petelinšek/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Nalivno pero, pisateljstvo, pesništvo, literatura, zvezek, zapiski.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Domnevno prva slovenska pesnica nemškega rodu se je med Slovence priselila okoli leta 1835, ko je njen oče kupil graščino Novo Celje blizu Žalca. Ob pomladi narodov je objavila devet slovenskih pesmi, osem v tedniku Celjske slovenske novine (1848-1849) in eno v Sloveniji (1849), v knjigi Skrivnost Fanny Haussmann, ki je nedavno izšla pri Založbi Aristej, piše poznavalka Franca Buttolo.

Fanny Haussmann je za prvo slovensko pesnico razglasil politik, pesnik in narodni buditelj Lovro Toman, ki ji je ob izidu njene prve pesmi z njenim podpisom Vojaka izhod posvetil hvalnico Pervi slovenski pesnici Fani Hausmann. Takrat temu ni nihče nasprotoval. Danes pa ni mogoče z gotovostjo potrditi, da je znala slovensko in da je v resnici avtorica slovenskih pesmi, pod katere je podpisana.

Kot pojasnjuje urednica omenjene knjige Emica Antončič, je dvom o njenem avtorstvu zasejal Igor Grdina v spisu Fanny Haussmann, revolucija in meščanska kultura v provinci leta 2001, potem ko je še devet let pred tem brez dvoma razpravljal o njeni ženski pisavi. Na osnovi nekaterih drobcev iz življenja Fanny Haussmann, predvsem tistih o neobvladovanju slovenščine, je pomislil, da je avtor pesmi z njenim podpisom moški, najverjetneje zdravnik Jožef Šubič. Hkrati je Grdina omenil tudi možnost, da je ta v slovenščino njene verze samo prevajal.

Zanikanje njenega avtorstva se v literarni zgodovini nikoli ni dokončno uveljavilo. K temu so po navedbah France Buttolo, ki se pesnico ukvarja že tri desetletja, pripomogle vsebinske prvine njene poezije, ki kažejo marsikatero podobnost z dogodki iz njenega življenja. Kar povečuje to verjetnost in nedvomno dokazuje, da je pisala pesmi, pa je v rokopisu ohranjena nemška pesem iz leta 1852 Zum Nahmensfeste.

Pred pesmimi, objavljenimi s Fannyjinim podpisom, ni v tistem času in krajih javno objavljala še nobena avtorica, zato je na mestu vprašanje, zakaj bi se neki moški pisec skril za imenom konkretne ženske in ne za moškim psevdonimom, opozarja Emica Antončič.

Pesmi s podpisom Fanny Haussmann so nastale v času, ki so ga zaznamovale velike politične spremembe. Dogodki leta 1848 so vznemirili vse. Ženske v vrenju nacionalnih zahtev ter demokratičnih idej niso ostale nezainteresirane. Položaj žensk, ki je bil tesno vezan na položaj očeta ali moža, se je začel rahljati. Vzpostavljali so se tudi kritični standardi za kakovostno poezijo, ob tem se je utemeljevala tradicija samosvojega leposlovnega izročila.

Motivi pesmi, podpisanih z njenim imenom, so največkrat ljubezenski, pa tudi domovinski in miselni, zlasti o pesniškem poklicu. Njena prva pesem Vojaka izhod denimo govori o odhodu mladega slovenskega vojaka z avtro-ogrsko vojno na italijansko bojišče leta 1848. Med pesmimi sta denimo še Moje drago, ki govori o preveč zadolženem Novem Celju, ter Umirajoči pesnik, posvečena Francetu Prešernu, ki naj bi ga pesnica cenila in menda tudi obiskala.

O življenju Fanny Haussmann je še precej nepojasnjenega, omenjata se tudi različna datuma njenega rojstva. Medtem ko Veliki slovenski biografski leksikon navaja datum rojstva 15. april 1818, Franca Buttolo trdi, da je v krstni knjigi Bruck an der Mur zapisano, da je se je rodila 16. aprila in bila le nekaj dni zatem tudi krščena. Umrla je 4. aprila 1853.