Za sklep Slovenskih glasbenih dnevov razstava, obeležje in koncert v spomin Talichu

Češki dirigent Talich (1883-1961) je kot 25-letnik leta 1908, ko so nacionalna nasprotja med Nemci in Slovenci dosegla vrelišče, v Ljubljani prevzel vodenje novega koncertnega orkestra, ki so ga v dogovoru z Glasbeno matico ustanovili iz stare društvene godbe in ga poimenovali Slovenska filharmonija (SF).

V njem so bili v glavnem češki glasbeniki, že prvi koncertni nastop 8. novembra 1908 pa je bil popoln uspeh, piše v dokumentarni monografiji Slovenska filharmonija - Academia philharmonicorum 1701-2001. Orkester je sodeloval pri opernih predstavah takratnega Deželnega gledališča, nastopal je v Unionski dvorani in "ob pogrnjenih mizah" v restavraciji, kjer je privabljal "nebroj slovenskega občinstva iz vseh slojev", na promenadnih koncertih in drugod. Zaradi finančnih težav se je moral v veliki meri posvečati popularnim prireditvam.

V kratkem času je Talich postal osrednja glasbena osebnost v Ljubljani, bil je imenovan tudi za glasbenega vodjo Deželnega gledališča. S svojim delom je dal nove impulze slovenski glasbi, saj so v tem času nastajala tudi domača dela za orkester. Samo v prvi sezoni obstoja je predhodnik današnje SF, brez upoštevanja rednega sodelovanja v Deželnem gledališču, nastopil kar 190-krat. Sicer je bila na sporedih simfoničnih koncertov načeloma vsa svetovna literatura, še posebej pa so glasbeniki izvajali dela domačih avtorjev Viktorja Parme, Hugolina Sattnerja, Antona Lajovca in drugih.

"Ustanovitev orkestra SF je pomenila pogumno dejanje mlade slovenske kulture, ki bi ob pametni politiki lahko postalo nosilec glasbenega življenja na instrumentalnem področju. Vendar si o njem niso bili enotni niti v Glasbeni matici, še manj v tedanji ljubljanski politiki," navaja monografija. Jeseni 1913 so ga razpustili po tem, ko je zaradi finančnih težav in strankarskih nesoglasij prišlo do krize v operi in posledično v SF. Talich pa je Ljubljano zapustil že leto pred tem.

"Največjega reproduktivnega talenta, ki smo jih doslej Slovenci imeli med seboj", kot je leta 1912 zapisal Lajovic, se bodo Slovenski glasbeni dnevi spomnili ob 19.30 v Unionski dvorani, ki je bila tedaj največja v Ljubljani. Koncertni program slovenskih in čeških avtorjev iz tistega obdobja bodo obudili Orkester SF, dirigent Simon Dvoršak in solisti.

Uro pred tem bodo Talichu pred Unionsko dvorano odkrili spominsko obeležje, ki ga je izdelal kipar Metod Frlic. Ob tem bodo odprli še razstavo, ki po napovedih njenega soavtorja Petra Kuharja odkriva doslej malo znane povezave Češke s Slovenijo. Predstavila bo ne le Talicha in njegovo delovanje v Ljubljani, ampak tudi lepote češkega krasa in njegovo središče, pred 750 leti ustanovljeno mesto Beroun pri Pragi, kjer je živel z ženo, pianistko Vido Prelesnik (1886-1976) iz Ljubljane.

V organizaciji Festivala Ljubljana so Slovenski glasbeni dnevi od 12. aprila obujali spomin na 100-letnico začetka delovanja Opere Narodnega gledališča v Ljubljani tako s koncerti kot z muzikološkim simpozijem, na katerem je več kot 30 raziskovalcev iz 16 držav razpravljalo o vlogi nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju, tudi s pogledom na aktualno domače stanje.