Nobelovka Shirin Ebadi se še naprej bori za pravice nemočnih

Ob začetku današnjega srečanja s Shirin Ebadi, prvo muslimanko, ki je prejela Nobelovo nagrado za mir, je predsednik Obora pisateljev za mir pri Mednarodnem Penu Marjan Strojan prebral zgodbo o deklici Lejli iz avtoričinega dela Dokler ne bomo svobodni, ki v slovenščini še ni dostopno. Komaj 11-letno deklico so posilili in ubili trije moški, od katerih se je eden ubil, dva pa sta bila obsojena za posilstvo in umor. Dekličini družini je bilo po zakonu naloženo, da mora plačati za morilčevi usmrtitvi, saj je bilo njuno življenje vredno več od Lejlinega.

To je zgolj primer v kopici mnogih, s katerimi se je v svoji karieri spopadla Shirin Ebadi. Tudi na lastni koži je že kot mladenka začutila krivico. Čeprav je pod režimom šaha šele 23-letna postala sodnica in kmalu bila tudi prva ženska, ki je predsedovala vrhovnemu sodišču v svoji državi, se ji je svet po islamski revoluciji in menjavi režima, ki ji je sledila leta 1979, popolnoma obrnil na glavo: "Tedaj so mi povedali, da ne morem biti več sodnica, ker sem ženska ter me degradirali na mesto administratorke na sodišču, ki sem mu predsedovala."

Sodišče je zapustila in je odprla zasebno odvetniško prakso. Sprejemala je zgolj primere, ki so povezani s kršenjem človekovih pravic. "Imela sem samo en cilj - pokazati ljudem, kaj pomenita enakost in enakopravnost ter jih podučiti, kakšne so posledice slabe zakonodaje."

Na današnjem pogovoru se je spominjala, da je bil sicer pod vladavino šaha v Iranu življenjski standard višji, prav tako je bilo tudi svobode več. A kljub vsemu je njegovi vladavini nasprotovala, saj je imel šah veliko slabih lastnosti in je delal napake, o katerih je bilo prepovedano pisati in govoriti. Prav tako pod njegovo vladavino ni bilo politične svobode.

A vodja revolucije je bil ajatola Ruhola Homeini, ki je v sli po oblasti vsem ljudem obljubljal svobodo. Med drugim je ženske nagovarjal, da bodo lahko izbirale, kaj obleči. "Približno štiri mesece po revoluciji so začeli spreminjati vse zakone, povezane s pravicami žensk."

Shirin Ebadi iransko islamsko revolucijo zato raje imenuje revolucija proti pravicam žensk. "Preden se je Homeini vrnil v Iran, sem bila za revolucijo. Ko sem spoznala njegovo pravo plat in ugotovila, koliko je laži, sem se odcepila in začela boj proti temu režimu," je povedala.

Strojan je spomnil, da je leta 1980 Irak napadel Iran, ki je tako postal bojišče. Shirin Ebadi je povedala, da je režim vojno stanje izrabil tako, da je v tednu dni odstranil najmanj 3000 političnih zapornikov. Med njimi je bilo tudi veliko mladih. Na srečanju so izpostavili primer Fuada, brata moža Shirin Ebadi, ki so ga komaj 16-letnega prijeli, ker je delil propagandne letake prepovedane opozicijske politične opcije.

"V petminutnem sodnem procesu je bil obsojen na 20 let zapora. Tam je preživel sedem let, starši so ga lahko obiskovali enkrat tedensko. Nekega dne, ko ni bil dan za obiske, so poklicali družino, jim predali torbo z njegovimi stvarmi in jim povedali, da je bil usmrčen. Kot izgovor za množične usmrtitve so dejali, da gre za zadevo državne varnosti," je povedala nobelovka.

Strojan je spomnil, da je Shirin Ebadi večkrat dejala, da se je bila primorana obrniti na tuje medije, ko na sodiščih, ki so odločala po nareku oblasti, ni našla pravice za svoje stranke. Domača RTV je bila namreč v lasti države, nad časniki je visela cenzura. To je oblastnike zelo ujezilo: "Spraševali so me, zakaj dajem te intervjuje. Odgovorila sem, da sem k temu primorana, ker mi oni ne prisluhnejo. Želela sem povedati ljudem, kaj menim."

Zaradi tega so jo enkrat zaprli, nato so zaprli njeno nevladno organizacijo in ji zaplenili vse imetje, tudi Nobelovo spominsko plaketo in medaljo. Zaprli so njenega moža in sestro ter sodelavce, da bi jo utišali. "To se je dogajalo leta 2009. In to sem popisala v drugi knjigi, za kateri upam, da bo tudi prevedena," je dejala nobelovka, ki sedaj živi v Londonu.

Na vprašanje iz občinstva, kaj lahko evropska in mednarodna skupnost naredi za izboljšanje pravic žensk in otrok v Iranu, je odgovorila, da je poleg dogovorov, ki potekajo med Iranom in Slovenijo o gospodarskem sodelovanju treba odpreti tudi pogovore o človekovih pravicah. "Osebno menim, da se bo iranska vlada spremenila čez nekaj let. Iranci si želijo sekularni sistem. Vladavina teokracije je to pokazala."

Trenutno se Shirin Ebadi bori tudi za pravice beguncev. Ko so sirski in afganistanski begunci prišli v Evropo, je z njimi potovala in obiskala tudi več begunskih taborišč. S sodelavci sodeluje z begunskimi komisariati, pridobiva razne filme in fotografije ter se dogovarja z več državami, da bi sprejeli več prosilcev za azil.