Slovenski praznik pisane besede se preveša v svetovni dan knjig

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je svetovni dan knjige in avtorskih pravic razglasila leta 1995. Posvečen je spodbujanju branja, založništva ter zaščiti avtorskih pravic in intelektualne lastnine. Praznujemo ga na dan, ko so se rodili ali umrli nekateri velikani svetovne literature, kot so Miguel de Cervantes, Vladimir Nabokov in William Shakespeare.

Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay je v letošnji poslanici zapisala, da so knjige na presečišču nekaterih najpomembnejših človekovih svoboščin, predvsem svobode izražanja in svobode objavljanja, ki pa so krhke in se soočajo z mnogimi izzivi. Od izpraševanja avtorskih pravic in kulturne raznolikosti do fizičnih groženj nad avtorji, novinarji in založniki v različnih državah. "Ponekod so še danes prikrajšani za te svoboščine, ko so napadene šole, rokopisi in knjige pa uničene," je poudarila in dodala, da je naša dolžnost zaščita teh svoboščin, pa spodbujanje k branju in pisanju v boju proti nepismenosti, za krepitev miru in za zaščito poklicev, povezanih z založništvom.

Noč knjige v Sloveniji že petič na svetovni dan knjige

V več mestih po Sloveniji se knjigi poklonijo že v tednu pred 23. aprilom na Slovenskih dnevih knjige, ki jih v navezi z lokalnimi organizatorji pripravlja Društvo slovenskih pisateljev. Predsednik društva Ivo Svetina je ob tej priložnosti poudaril, da tisti, ki pišejo knjige, vedo, da so se posvetili "poklicu, ki ne daje dosti zadovoljstva, kaj šele obilnih sadov". A kljub temu vztrajajo, saj je pisanje življenje ter "osebno in kolektivno ohranjanje identitete, vedenja o tem, kdo sem, kdo smo," edina nagrada za tiste, ki življenje darujejo pisanju, pa so bralci, ki jih knjige prevzamejo.

Vseslovenski dnevi knjige se tudi letos prevešajo ali prekrivajo z Nočjo knjige, ki poteka prav na svetovni dan knjig. Letošnji fokus noči s knjigo bo na Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti. To bo priložnost, "da Cankarja odkrijemo takšnega, kot ga doslej še nismo poznali," je zapisano na spletni strani projekta, za katerim stoji založba Sanje z različnimi partnerji.

Po celi Sloveniji se bo zvrstilo blizu 350 dogodkov, organizatorjem letošnje izdaje pa so se pridružili tudi prireditelji iz Italije, Avstrije, Srbije, BiH in Nizozemske. Dogodke bo zaznamovala tudi 70-letnica splošne deklaracije človekovih pravic.

Poslanico mednarodnega projekta je pripravil pesnik, pisatelj in kolumnist iz Mostarja Marko Tomaš, za katerega je vsaka noč noč knjige, knjiga pa živ organizem: "Knjige so prijatelji, s katerimi živim in ki me spremljajo takorekoč vse življenje. Danes najpogosteje berem ponoči, pred spanjem. V noči se lahko s prijatelji skrijem in živim neko drugačno življenje, daleč od vseh nevroz, ki pritiskajo na nas v brezkrajno sivem, dolgočasnem in predvidljivem svetu. Vsaka noč je zame noč knjige. Noč potovanja. Pustolovščine. Upanja. Brezkončnosti."

Cilj Aten je s knjigami zapolniti vsak kotiček mesta

Vsako leto 23. aprila začne program nova svetovna prestolnica knjige. Ta naziv je letos pripadel Atenam. Kot piše na Unescovi spletni strani, je grška prestolnica prepričala s kakovostnim programom aktivnosti s poudarkom na založniškem sektorju in ciljem narediti knjige dostopne celotni populaciji Aten, vključno z migranti in begunci.

"Ponosni smo na to priznanje. Naš cilj je, da Atene postanejo knjigi prijazno mesto s številnimi priložnostmi za učenje in pridobivanje znanja," pravi župan Aten Georgios Kaminis in dodaja, da se lahko Atene tako potrdijo kot ena najpomembnejših destinacij kulture, znanja in zgodovine, potrebo po kulturnem središču pa da narekuje tudi hiter razvoj turizma.

S sloganom Knjige vsepovsod bo grška prestolnica knjige, literaturo in branje vse leto slavila z različnimi dogodki po vsem mestu - z literarnimi večeri, koncerti, seminarji, konferencami, delavnicami, tekmovanji ter aktivnostmi tako za odrasle kot otroke. Med drugim načrtujejo branja na nepričakovanih lokacijah, na katerih se bodo lahko ustavili mimoidoči, in okrogle mize s priljubljenimi grškimi in tudi tujimi avtorji.

Atene so 18. mesto, ki se bo ponašalo s tem nazivom. Unesco je naslov svetovne prestolnice knjige prvič podelil leta 2001, in sicer Madridu, ki so mu nato sledili Aleksandrija, New Delhi, Antwerpen, Montreal, Torino, Bogota, Amsterdam, Bejrut, leta 2010 Ljubljana, nato pa so širši javnosti skušali približati literaturo in spodbujali branje tudi v Buenos Airesu, Erevanu, Bangkoku, Port Harcourtu, Incheonu, Vroclavu in Conakryju.