misliSlovenska knjižna produkcija upada, število leposlovnih naslovov pa raste
Ljubljana, 22. aprila - Slovenska knjižna produkcija od leta 2011 naprej upada. V letu 2016 je izšlo 5319 naslovov knjig, kar je 23,5 odstotka manj kot sedem let prej, ko je izšlo največ naslovov knjig in brošur doslej, ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, ki se je v Sloveniji razširil v Slovenske dneve knjige, ugotavlja državni statistični urad.
Ljubljana.
Knjige.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA
Medtem ko je slovenska knjižna produkcija od leta 1991 do vključno leta 2011 večinoma medletno naraščala, po letu 2011 pa se je izdajanje tiskanih knjig in brošur po podatkih Narodne in univerzitetne knjižnice (Nuk) zmanjševalo, se delež izdanih leposlovnih naslovov med njimi ne zmanjšuje, ampak celo dviga.
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je bil leta 1991 delež leposlovja med izdanimi naslovi 17,2 odstotka, leta 2016 pa so založniki med vsemi naslovi izdali 34 odstotkov leposlovja oz. 1808 naslovov. To je več kot v letu 2015 (1668 naslovov oz. 31 odstotkov) in to kljub temu, da je leta 2016 v primerjavi z letom prej izšlo 92 knjig manj.
Kar se tiče slovenske filmske produkcije, se je ta začela leta 1905 s kratkimi dokumentarnimi zapisi. Od slovenskih filmov, ki so nastali po letu 1931 - teh je bilo po dostopnih podatkih 287-, jih je okrog 26 odstotkov nastalo po literarni predlogi.
V statistični register delovno aktivnega prebivalstva je bilo konec leta 2017 vpisanih 296 oseb (pet oseb več kot konec leta 2016), ki so opravljale pisateljski poklic kot primarnega in ki so bile vključene v obvezno socialno zavarovanje. To lahko primerjamo s članstvom v Društvu slovenskih pisateljev - lani je bilo včlanjenih 317 pisateljic in pisateljev.
Med 296 formalno zaposlenih in samozaposlenih pisateljev in pisateljic je bilo konec leta 2017 58 odstotkov žensk in 42 odstotkov moških, 29 odstotkov jih je bilo zaposlenih pri delodajalcu, 71 odstotkov pa je bilo samozaposlenih.
Podrobnejši pregled podatkov za obdobje 2012-2017 pokaže še, da je bilo leta 2012 skoraj 33 odstotkov pisateljic in pisateljev zaposlenih, preostali pa so bili samozaposleni. V obeh skupinah je bilo več žensk kot moških, pri čemer je bil leta 2017 delež žensk med zaposlenimi večji (65 odstotkov) kot med samozaposlenimi (55 odstotkov). Približno enako je bilo številčno razmerje tudi v preteklih letih.
Po podatkih Nuka smo imeli v letu 2016 v Sloveniji 271 izposojevališč splošnih knjižnic in 13 bibliobusov, medtem ko je bilo leta 1991 prvih 225, drugih pa sedem. Splošne knjižnice so imele v letu 2016 skoraj 470.000 članov, obisk v teh knjižnicah pa je prvič presegel 10 milijonov v letu 2012. Število članov se od leta 2006 zmanjšuje, število obiskov članov pa povečuje. Prebivalec Slovenije splošno knjižnico obišče povprečno petkrat v letu, še ugotavlja Surs.