Pisatelji na Bledu za najnevarnejše izpostavili zidove v srcih ljudi

Nobelova nagrajenka za mir Shirin Ebadi je povedala, da je svoboda izražanja prvi korak k demokraciji, vendar ima svoje omejitve, ni namreč sprejemljiva kot propaganda sovraštva, ki vzpostavlja zid v srcih ljudi. Tak zid je veliko bolj nevaren od dejanskega zidu. Rodi namreč ksenofobijo, rasizem, islamofobijo in homofobijo ter odtuji ljudi, je opozorila.

Kot muslimanko jo zelo žalostijo dejanja islamskih skrajnežev. Teroristični napadi so nesprejemljivi in vsak racionalni človek jih obsoja. Vendar pa je poročanje medijev tako, kot da nasilje ustvarjajo zgolj muslimani. Pripisujejo ga njihovi veri in tako širijo sovraštvo proti vernikom. "Človeške napake niso povezane z vero in civilizacijo, iz katere posamezniki izhajajo," je prepričana Shirin Ebadi.

Zato je pozvala pisatelje, naj o resnici pišejo celostno. Prav tako jih je pozvala, naj pišejo zgodbe tistih, katerih glasov ne moremo slišati. Veliko njihovih kolegov je namreč v zaporu in drugi pisatelji morajo biti njihov glas. "Moramo govoriti in pisati, če bomo molčali, bo svet še hujši, kot je sedaj," je izpostavila.

"Pisatelji, ki govorijo resnico, gredo preko meja svojih držav in njihove misli dosežejo ves svet. Pisatelji, ki so zavezani družbeni pravici, ne poznajo meja. Edine meje, ki jih spoštujejo, je varovanje človekovega dostojanstva," je poudarila gostja srečanja.

Tudi Hori Takeani iz japonskega centra Pen ugotavlja, da so zidovi najmočnejša opora diskriminaciji, sovraštvu in predsodkom med ljudmi. Številne države gradijo nove zidove, da bi preprečile pritok beguncev. Zgodovina nas ni nič naučila. "Temačnost v srcih pa pospešuje strahove in to je tisti najtrdnejši zid, ki ga moramo poskusiti odstraniti. Pen mora razbiti koncept tega zidu, ki je globoko ukoreninjen v mislih ljudi," poziva Takeani.

Ciler Ilhan iz turškega centra Pen pa je dejala, da se vsi zavedamo, da ne moremo rešiti sveta zgolj z besedami, da ne moremo prisiliti držav, da izpustijo zaprte novinarje ali naj ne pobijajo manjšin. "Vendar pa naše pisanje, srečanja in pozivi vendarle prispevajo k pravim ciljem," je izpostavila in dodala, da je ključno, da nadaljujejo s svojim delom.

Kot pisateljica si prizadeva za mir in harmonijo v svetu na dva načina. En način je skozi književnost. Prepričana je, da se vsaka dobro napisana knjige dotakne ljudi in jih spremeni. Drugi način, s katerim lahko pisatelj prispeva k prizadevanjem za mir je, da je svetilnik svobode govora in pravice ter tehtnica resnice.

Janko Prunk iz slovenskega centra Pen je še poudaril, da zgodovina dokazuje, da tudi v hudih časih nekateri ljudje obdržijo svojo dušo in moralo ter za to tvegajo tudi svoja življenja. Opozoril je na val novega nacionalizma. Kar zadeva meje pa je spomnil na nekatere optimistične premike na področju pojmovanja razmejevanja in navedel primere evropske demokratične integracije.