Slovenija 19.4.2018 15:37

Na pobudo Jaka prvi posvet o načinu predstavitve Slovenije v Frankfurtu

Ljubljana, 19. aprila - V organizaciji Javne agencije za knjigo RS (Jak) je v okviru Slovenskih dnevov knjige potekal prvi od petih posvetov o tem, kako naj se Slovenija leta 2022 predstavi na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. Kako in katero slovensko književnost izpostaviti v vlogi častne gostje sejma, so najprej razpravljali avtorji, kritiki in prevajalci.

Ljubljana, Društvo slovenskih pisateljev.
V okviru Slovenskih dnevov knjige prvi iz serije javnih posvetov z naslovom Slovenija, častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma 2022. Kako se želimo predstaviti mednarodni kulturni javnosti?.
Pisatelj Tadej Meserko, pisateljica in ilustratorka Lila Prap, Gabriela Babnik in pisatelj, prevajalec in urednik Jani Virk ter Urška P. Černe.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Društvo slovenskih pisateljev.
V okviru Slovenskih dnevov knjige prvi iz serije javnih posvetov z naslovom Slovenija, častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma 2022. Kako se želimo predstaviti mednarodni kulturni javnosti?.
Pisatelj, prevajalec in urednik Jani Virk.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Društvo slovenskih pisateljev.
V okviru Slovenskih dnevov knjige prvi iz serije javnih posvetov z naslovom Slovenija, častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma 2022. Kako se želimo predstaviti mednarodni kulturni javnosti?.
Direktorica Javne agencije za knjigo RS Renata Zamida.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Društvo slovenskih pisateljev.
V okviru Slovenskih dnevov knjige prvi iz serije javnih posvetov z naslovom Slovenija, častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma 2022. Kako se želimo predstaviti mednarodni kulturni javnosti?.
Pisateljica in ilustratorka Lila Prap.
Foto: Daniel Novakovič/STA



S februarskim podpisom pogodbe s Frankfurtskim knjižnim sejmom je Slovenija po besedah direktorice Jaka Renate Zamida vstopila v nadaljnjo fazo projekta, do katerega je sicer še kar nekaj časa, a se jim je vseeno zdelo primerno, da pripravijo niz razprav o tem, kdo smo oziroma kaj bi želeli biti v Frankfurtu, kot kaj naj nas vidijo in berejo v tujini.

Po njenih besedah Jak spremlja različne države gostje na različnih sejmih, kot je Bologna, na katerem bo Slovenija gostovala leto prej. To je po njenem mnenju priložnost, da Slovenija dobro prakso prenese tudi v Frankfurt. Različne države na tovrstnih predstavitvah skušajo poiskati točke identitete, s katerimi bi jih tujina ločila od drugih literatur in tudi nacionalnih stereotipov. Latvija je letos v Bologni stavila na lastno introvertiranost in celotno predstavitev spletla na to temo, je uvodoma povedala Renata Zamida.

Da bi podali nekaj možnih iztočnic, so na prvi posvet povabili avtorje, prevajalce in literarne kritike. Pisatelj in urednik Jani Virk je izpostavil pomislek nad trenutnim stanjem kulture in naroda, ki je po njegovem mnenju brez vizije, biti častna gostja v Frankfurtu pa po njegovih besedah pomeni, da se predstavi celotna kultura neke nacije. Gledano v kontekstu Latvije bi po njegovem mnenju "mogoče bili najbolj kontradiktoren narod z zlomljeno vizijo".

Država bi po Virkovi oceni morala imeti zelo jasno predstavo o tem, kako se predstaviti v Frankfurtu, to pa bi moralo biti podprto tako z znanjem kot z nacionalno ekonomijo in proračunom. "Če bi bil Rudi Šeligo še živ, bi rekel, dajmo pet milijonov evrov," je prepričan Virk. Zato bo novo oblast, kot je dodal, potrebno opozoriti, da se je projekta treba lotiti celovito. Sicer pa meni, da bi bila "nacionalna katastrofa", če ne bi predstavili "prve pesniške lige od Srečka Kosovela do Tomaža Šalamuna".

Pisateljica Gabriela Babnik je poudarila, da bi bilo treba avtorjem zagotoviti pogoje, da se bodo lahko predstavili, obenem pa postaviti tudi roke, v katerih naj ustvarijo nova dela. Pisateljica in ilustratorka Lila Prap pa je nasprotno menila, da za sejem ne bi ustvarjali novih del, temveč predstavili paradne konje slovenske literature, kot so Vladimir Bartol z Alamutom, Alma Karlin, Drago Jančar, Edvin Flisar, tudi ilustratorje, manjkati ne bi smeli niti znanstveniki, kot je Herman Potočnik Noordung, ter gledališče Tomaža Pandurja in predavanja Slavoja Žižka.

"Ko greš po sejmu, je knjig kot solate, zato moraš biti drugačen," je prepričana Lila Prap, ki jo neko delo, ki ga potem tudi prebere, pritegne zlasti po vizualni plati. Kot idejo je predlagala zgodbo v obliki knjižne kompilacije motov različnih znanih pisateljev, ki bi bila prevedena v več jezikov ter obogatena s fotografijami, slikami in ilustracijami.

Kritiki bi v Frankfurtu lahko sodelovali s posebnim izborom, kot je v Sloveniji kritiško sito, ter na pogovorih o tem, kako kritika deluje, je predlagal član društva literarnih kritikov Tadej Meserko. Članica prevajalskega društva Tanja Petrič pa je izpostavila vprašanje, ali premoremo dovolj prevajalcev, ki bi jim lahko zaupali kompleksnejše knjižne projekte.

Kot je še povedala Renata Zamida, so si za cilj zastavili, da do leta 2020 izide 100 novih nemških prevodov, ne le romanov, tudi stvarne literature. Sicer pa so po njenem mnenju pomembni prevodi v vse velike jezike, od angleščine do ruščine in kitajščine, ker lahko ti postanejo "jeziki mostovi za posredne prevode".