Od blizu 19.4.2018 18:34

Pisatelji na Bledu o literaturi kot pravici do sanj

Bled, 19. aprila - Udeleženci 50. mednarodnega srečanja pisateljev, ki poteka na Bledu, so današnje popoldne namenili okrogli mizi Slovenskega centra Pen o literaturi kot pravici do sanj. Kot je prepričana predsednica slovenskega Pena Ifigenija Simonović, je literatura prst, iz katere lahko poženejo semena sanj.

Ljubljana, Društvo slovenskih pisateljev. Predsednica Slovenskega centra PEN Ifigenija Simonović. Foto: Tamino Petelinšek/STA Arhiv STA

Ljubljana, Društvo slovenskih pisateljev.
Predsednica Slovenskega centra PEN Ifigenija Simonović.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Pisatelji in pesniki so na temo sanj predvsem razmišljali o tem, ali literaturo razumemo kot pravico do sanj, ali sanje ustvarjajo literaturo ter kakšna je definicija sanj, njena legitimnost in pravica do njih. Ob tem so kot najlepše sanje izpostavili življenje v miru.

Kot je povedala Ifigenija Simonović, se semena sanj lahko razcvetijo v pesmi, v fantazijski zgodbi, v utopičnem romanu, v eseju o lepem in grdem. Težava nastopi, ko sanje postanejo kamen spotike, ko jih začne nekdo prepovedovati. Tako sanje postanejo predmet zatiranja in si je treba pravico do njih izbojevati.

"Ko ne bomo več sanjali, ne bomo več človeški. Zazidali se bomo v zverinjake. Zemlja bo ovita v bodečo žico. Nikogar več ne bo, da bi žico razvezal, zidove razstrelil," je opozorila. "Naj svoboda do sanj ostane vrednota, ki jo je vredno očuvati! Naj obstaja še naprej umetnost!," je pozvala.

Erik Ondrejička iz slovaškega centra Pen je prepričan, da sta najboljši stvari, ki ju je izumilo človeštvo, umetnost in sočutje. Del dobre umetnosti, ki pogosto predstavlja sanje o nečem, pa ni le svoboda temveč tudi resnicoljubnost.

Flamur Shala iz albanskega centra Pen je izpostavil, da ima literatura na splošno, še posebej pa poezija, moč, da vstopi v svet sanj. Literarni umetniški izraz je orodje, ki ima moč dotakniti se človeških čustev. Jezik umetnosti je edini izrazni način, ki nas spominja preteklosti, zato da gradi most v prihodnost, je poudaril.

Tudi v popoldanskem delu so se pisatelji še vedno precej časa zdržali tudi pri široki in aktualni temi dopoldanske okrogle mize Zid, ograja, meja. Elizabeth Csicsery-Ronay iz madžarskega Pena je predstavila drugačno stališče do zidov kot večina drugih zbranih pisateljev.

Kot je pojasnila, je običajno na strani liberalcev, sočutja in odprtosti, vendar žal ne živimo v idealnem svetu in naši ideali se pogosto zoperstavljajo realnosti. Pojavlja se skrajna desnica in morda mora tudi liberalna struja razmisliti o dogmi o odprtosti. Veliko ljudi je namreč v nevarnosti, je opozorila.

Sploh v srednji in vzhodni Evropi si ljudje ne želijo sprejemati veliko emigrantov. Na Madžarskem je takih kar 80 odstotkov ljudi in med njimi so tudi številni intelektualci. "Če želimo preprečevati nasilje, bi bilo morda dobro imeti zidove na zunanjih mejah EU, pomagati pa je tudi treba ljudem na kraju samem, da jim ne bo treba bežati," je izpostavila madžarska predstavnica.

Čeprav sta temeljni besedi letošnjega jubilejnega 50. mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu zid in sanje, so se pisatelji danes dotaknili tudi številnih drugih tem. Tako je denimo predstavnica neodvisnega kitajskega centra Pen Tienchi Martin-Liao spregovorila o problematiki državnega nadzora na Kitajskem, ki ga omogoča digitalna tehnologija. Perspektiva za prihodnost je grozljiva, je hujša od Orwellovega 1984 in Aldousovega Krasnega novega sveta, je opozorila.

Z današnjima okroglima mizama se je zaključil osrednji vsebinski del letošnjega jubilejnega srečanja pisateljev na Bledu. Drevi se bodo udeleženci v okviru festivala Obrazi miru z literarnimi nastopi predstavili v različnih gorenjskih krajih. V petek se bodo udeležili druženj v Ljubljani, v soboto pa se bodo odpravili še na izlet v Cerknico.