Zaključuje se 50. mednarodno srečanje pisateljev na Bledu

Dogodki v okviru 50. srečanja pisateljev so v Ljubljani in na Bledu potekali ves teden. Osrednja dogodka sta bila sredina večerna slovesnost in četrtkova okrogla miza odbora pisateljev za mir Zid, ograja, meja.

V petek so v Ljubljani pripravili še literarno branje, ogled Narodne galerije in srečanje z Borisom A. Novakom. Danes se udeleženci srečanja odpravljajo domov, drugi pa se bodo pred tem odpravili še na izlet v Cerknico, kjer bodo pripravili literarno branje in obiskali muzej Jezerski hram.

Jubilejnega srečanja na Bledu se je udeležilo več kot 90 tujih gostov iz 40 držav, med njimi je bila poleg Nobelove nagrajenke za mir tudi predsednica Mednarodnega centra Pen Jennifer Clement, ki je spomnila, da pisatelji na blejskih srečanjih že pol stoletja pomembno širijo besedo miru. Tako se je že 50. na Bledu sestal tudi mirovni odbor mednarodnega Pen.

Odbor, ki ga vodi Marjan Stojan, je na letošnji skupščini sprejel Resolucijo o nespoštovanju prepovedi širjenja jedrskega orožja, Resolucijo o nespoštovanju prepovedi uporabe kemičnega in biološkega orožja ter Resolucijo o omejevanju pravic nevladnih organizacij in širjenju sovražnega govora na Madžarskem.

Odbor je po sestanku Mreže balkanskih držav sprejel tudi poziv o neuporabi sile v medsebojnih odnosih teh držav. Prav tako je sprejel poziv k ponovni vzpostavitvi pisateljskega združenja Pen v Grčiji. Slovenski center Pen pa je prejel zahvalo katalonskega Pena za pomoč in podporo v teh zahtevnih časih, ki jih preživljajo katalonski pisatelji in katalonsko ljudstvo.

Blejsko srečanje je posebno, ker privablja pisatelje z vsega sveta, tudi iz držav, ki so sicer politično ali ideološko na nasprotnih bregovih. Kot je spomnila predsednica Slovenskega centra Pen Ifigenija Simonović, so se že v času železne zavese na Bledu lahko srečevali ljudje iz vzhoda in zahoda. Sedaj pa na Bledu gostijo srečanja med Ukrajinci in Rusi, Turki in Makedonci, Makedonci in Grki. "Še vedno imamo to diplomatsko pozicijo sredi Evrope, kjer prisluhnemo vsem in vsem damo možnost povedati svoje mnenje," je dejala.

Vsebinsko so se na letošnjem srečanju posvetili predvsem aktualnim vprašanjem, povezanim z zidovi, ograjami in mejami. Nobelova nagrajenka za mir Shirin Ebadi je povedala, da je svoboda izražanja prvi korak k demokraciji, vendar ima svoje omejitve, ni namreč sprejemljiva kot propaganda sovraštva, ki vzpostavlja zid v srcih ljudi. Tak zid je veliko bolj nevaren od geografskih zidov in meja. Rodi namreč ksenofobijo, rasizem, islamofobijo in homofobijo ter odtuji ljudi, je opozorila.

Pisatelje je pozvala, naj o resnici pišejo celostno in naj posameznih delov resnice ne zamolčijo. Prav tako jih je pozvala, naj pišejo zgodbe tistih, katerih glasov ne moremo slišati. Veliko njihovih kolegov je namreč v zaporu, saj se svetovni voditelji zavedajo, da je vpliv pisateljev večji od vsakega orožja. "Moramo govoriti in pisati, če bomo molčali, bo svet še hujši, kot je sedaj," je sklenila.