misliSevniški grajski park redek primer celovite prenove grajske okolice
Sevnica, 27. aprila - Park iz 19. stoletja ob sevniškem gradu so leta 2013 celovito prenovili, skupaj z gradom pa sestavlja edinstveno celoto kulturne dediščine. Ta redek primer celovito obnovljenega grajskega parka na Slovenskem bodo v okviru medobčinskega projekta Zelena doživetja Posavja letos še dodatno uredili, Sevničani pa imajo s parkom dodatne načrte.
Sevnica.
Grad Sevnica.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA
Skrbnik gradu in svetovalec za kulturo sevniškega Javnega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Rok Petančič je za STA povedal, da bodo v sevniškem grajskem parku, kjer občina opravlja poroke, tam prirejajo tudi koncerte in druge prireditve, obrezali drevje, zamenjali pesek na poteh, nasadili bodo dodatno rastlinje, uredili grajsko-gozdno učno pot, ki bo vodila tudi po parku, in dostopne poti.
Sevniška občina je za prenovo grajske okolice do leta 2013 odštela približno 650.000 evrov, pri čemer je dobre štiri petine naložbe pokrila z evropskim denarjem. Občina sicer zagotavlja denar za redno vzdrževanje parka, za letošnja dela bodo iz omenjenega projekta dobili nekaj več kot 30.000 evrov.
Del navedene vsote bo šel tudi za oblikovanje novih programov sevniškega parka, za didaktična igrala, opozorilne table in druge storitve.
Glede načrtov je dodal, da želijo park predvsem ohraniti in vanj privabiti čim več obiskovalcev. V parku bodo tudi še poročali in prirejali vinski Festival modre frankinje, v večji meri ga bodo namenili otrokom, prirejanju delavnic in drugim prireditvam, je še povedal Petančič.
Vrt ob sevniškem gradu je nastal v prvi četrtini 19. stoletja po letu 1803, ko je grad kupil Janez Nepomuk Haendl. Ta je zasadil številne eksote, porušil obrambne zidove, zasul jarke in na južnem pobočju uredil terase z vinsko trto. Že v njegovem času je bil vrt nekaj posebnega. Domnevno so iz tega obdobja nekatera najstarejša drevesa na obodu grajske ravnice in historicistični dodatki.
Zgodovina Gradu Sevnica je sicer najtesneje povezana z razvojem salzburške nadškofijske posesti v štajerskem Posavju. Zgodovinsko je grad izpričan leta 1323, vendar viri pred tem leta 1309 v Sevnici omenjajo kastelana s štirimi stražniki in z vratarjem. Leta 1292 omenjajo tudi posadko v Sevnici. Grad je bil deležen več prezidav, zadnje spremembe pripisujejo omenjenemu Haendlu oziroma plemiško Rebenburgu.
V sevniškem gradu imajo prostor šolski muzej, gasilski muzej, muzej o izgnancih, galerija krasilne umetnosti Ivana Razborška, ob njem je tako imenovana Lutrovska klet. V gradu delujeta trgovina s spominki in informacijsko središče ter kavarna.