Dela iz zbirke Arteast 2000+ vključena v razstavo v Berlinu

Razstava Hello World sodi v okvir pobude Globalni muzej, ki jo je sprožil nemški Kulturstiftung des Bundes in katere namen je kritični razmislek o zbirkah nemških muzejev v aktualnih pogojih globalnega sveta. Kritika je usmerjena zlasti proti zahodnemu kanonu umetnosti in dejstvu, da so v nemških muzejih še vedno pretežno na ogled dela zahodnoevropskih in severnoameriških umetnikov.

Podobno je tudi v berlinski Nacionalni galeriji, katere zbirka in njene relacije do različnih kulturnih prostorov so v središču pozornosti razstave. Eno od osrednjih vprašanj je, kako misliti muzejsko zbirko danes, v času globalizacije. Da bi nanj lažje odgovorila, se razstava naslanja na močno tradicijo transnacionalnih umetniških mrež in medkulturnih izmenjav, kot so nastajale od poznega 19. stoletja vse do danes. Razstava različne tovrstne povezave predstavlja skozi 13 med seboj ločenih zgodb, pri katerih so kustosi Nacionalne galerije, pod okriljem katere deluje razstavišče, sodelovali s petimi zunanjimi kustosi.

Kot so sporočili iz Moderne galerije, je Zdenka Badovinac pripravila poglavje z naslovom Mesta Trajnosti/Paviljoni, manifesti in kripte, v njem pa predstavila pretežno izbor del iz zbirke Moderne galerije Arteast 2000 + skupaj s še nekaterimi umetninami iz drugih javnih in zasebnih zbirk, še zlasti iz Muzeja sodobne umetnosti iz Zagreba. V ospredju so predvsem drugačni modeli umetniške produkcije, kot so se razvili v Vzhodni Evropi v času socializma in to še posebej na ozemlju nekdanje Jugoslavije.

Drugačne modele umetniške produkcije so med 50. in 90. leti minulega stoletja v Jugoslaviji, Sovjetski zvezi, na Madžarskem, Poljskem in v Nemški demokratični republiki oblikovali umetnik sami, in sicer kot preformativni aspekt svoje umetnosti. Njihova umetnost ni toliko kritično opisovala obstoječih razmer, kolikor je dejansko delovala v smislu oblikovanja lastnih pogojev dela.

Mesta trajnosti je torej mogoče razumeti v smislu nekakšne vzporedne infrastrukture, ki se je še najbolj oblikovala skozi delo v lokalnih in mednarodnih umetniških kolektivih in mrežah, z razstavljanjem v samoorganiziranih prostorih, samozaložništvom, lastnimi ekonomijami in samozgodovinjenjem. Tovrstna umetnost je vzdrževala družbene odnose in skrbela za kritično razumevanje sveta.

Kot so še zapisali v Moderni galeriji, je eden ključnih izzivov današnjih muzejev, kako čim bolj suvereno sodelovati v globalnih kulturnih mrežah in kako oblikovati drugačne distribucijske kanale vsebin, ki ne bodo služili zgolj najbogatejšim in najmočnejšim kulturnim prostorom tega sveta. V tem smislu se na berlinski razstavi predstavlja ne samo zbirka Arteast 2000+, ampak tudi Moderna galerija z Muzejem sodobne umetnosti Metelkova, kot institucija z vizijo za globalni svet.

Razstava bo na ogled do 26. avgusta.