Steletova nagrada za življenjsko delo Niki Leben

Nika Leben je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, njena osnovna študijska smer je bila umetnostna zgodovina, ob njej tudi etnologija. Že pred diplomo je delala na Zavodu za varstvo kulturne dediščine v Kranju. Na območju Gorenjske se je razvila v vodilno konservatorko - umetnostno zgodovinarko, ki je teoretična, sodobna izhodišča konservatorstva vedno povezovala z delom na terenu.

Leta 1997 je prejela Steletovo priznanje za vodenje obnove kapele sv. Petra v Stražišču in leta 2009 za celostno prenovo Radovljiške graščine. Njen pečat je viden tudi v oživljenih gradovih Begunj, Kranja, Drnče, Tuštanja in v Blejski grajski kroni. Poznavanje stavbarstva Gorenjske in povezav gradbenikov vse do Furlanije je leta 2013 zaključila z nazivom doktorice znanosti.

Bila je med prvimi, ki so skrbeli za ohranjanje izjemnih arhitektur 20. stoletja. Pomagala je pri prenovi več kot 80 sakralnih biserov. Enako pozornost namenja javnemu predstavljanju kulturnih spomenikov s predavanji in pisanjem brošur ter knjig, z uredniškim delom pri Kranjskem zborniku, z aktivnim delom v strokovnih društvih, piše v utemeljitvi nagrade.

Marvy Lah je priznanje prejela za uspešno konservatorsko vodenje obsežne vrtno-arhitekturne prenove Kobilarne Lipica. Kot piše v utemeljitvi, Marvy Lah ohranjanje in oživljanje kulturne krajine Lipice obravnava kot poslanstvo. Njeno delo ni omejeno na teorijo in praktično izvedbo, v izbranem prostoru matičnega Krasa povezuje preteklost s prihodnostjo. Izpeljano je kot vzor za podobne posege v kulturno krajino. Ta postaja v naši zavesti in praksi, prav po zaslugi krajinskih arhitektov, med katerimi se odlikuje Marvy Lah, bolj prepoznaven del slovenske identitete.

Tatjana Adamič je priznanje prejela za uspešno konservatorsko vodenje prenove nekdanjega hotela Švicarija v parku Tivoli v Ljubljani. Pri tem se je srečala z različnimi težavami, od statične in arhitekturne prenove objekta, njegovih detajlov do dogovorov z lastnikom, kako v stavbo vrniti umetniško živahnost ter meščanom namenjene ponudbe. Celovita prenova in uspešna revitalizacija objekta je, kot piše v utemeljitvi, kakovostna sinteza ohranjanja in nadgradnje. Predstavlja prostorsko dominanto nove likovne osi med tremi žarišči ustvarjalnosti: Moderno galerijo, Mednarodnim grafičnim centrom ter Švicarijo z odprtimi ateljeji.

Slavko Šorli pa je Steletovo priznanje prejel za obnovo gospodarskih objektov na njegovi domačiji in za obnovo slamnatih ter lesenih streh na objektih kulturne dediščine v Posočju. Šorli je sam in s pomočjo popotresne sanacije Posočja oživil domačijo. Poleg tega je po letu 1998, ko je življenje v Posočju zaznamoval zadnji večji potres, s slamo in skodlami prekril več kot 15 objektov kulturne dediščine ter kulturnih spomenikov. Kot piše v utemeljitvi, z vzdrževanjem in obnovo Domačije pri Francu v Kneških Ravnah ter z obnovo drugih slamnatih in lesenih streh kaže izjemno prizadevanje za ohranjanje snovne ter nesnovne kulturne dediščine.