Na novi stalni razstavi Mestnega muzeja Ljubljana poudarek na muzejskem predmetu

"Glede na to, da živimo v digitalni dobi, je naše izkustvo originalnega muzejskega predmeta tisto, kar danes nepogrešljivo potrebujemo. Prav zato smo se odločili, da postavitev nagovarja obiskovalca z ikoničnimi predmeti iz naše zbirke," Peršinove besede povzema sporočilo za javnost.

Kot je Peršin poudaril na današnjem vodstvu po razstavi za novinarje, je mogoče razstavo razumeti tudi kot osebno izkaznico Ljubljane, saj pripoveduje o preteklosti mesta pa tudi o razmišljanjih za prihodnost. Posamezne segmente iz zgodovine ali osebnost pa bodo tudi v prihodnje, kot že doslej, osvetljevali s tematskimi razstavami.

Razstava opozarja na pomemben geostrateški položaj mesta ter na izjemne dogodke iz zgodovine tega prostora. Ob prelomnicah, cesarjih in kraljih ter predsednikih pa se obiskovalec sreča tudi z vsakdanjim življenjem v mestu, saj razstava pripoveduje tudi o povsem običajnih ljudeh, ki so živeli v mestu, so zapisali v muzeju.

Novo stalno razstavo, ki je po dvanajstih letih zamenjala razstavo z naslovom Obrazi Ljubljane, uvede soba z instalacijo, ki jo je zasnoval umetnik Damijan Kracina, zvočno podobo pa je prispeval Sašo Kalan. Vanjo so vključene slikarske in kiparske upodobitve prebivalcev Ljubljane preteklih obdobij, tako znanih kot tudi neznanih. Obiskovalec pa skozi sprehod med njimi po Peršinovih besedah tudi sam postane obraz Ljubljane.

Sledi predstavitev obdobja prazgodovine, ki je po besedah strokovne vodje projekta Bernarde Županek daleč najdaljše obdobje v razvoju širšega ljubljanskega območja. Tu sta razstavljena tudi najstarejši predmet na razstavi: iz lesa tise izdelana konica z Ljubljanskega barja, stara okoli 40.000 let, ter najbolj slaven predmet iz muzejske zbirke - okoli 5200 let staro prazgodovinsko kolo z ljubljanskega barja, ki velja za najstarejše leseno kolo z osjo na svetu.

Razstava se ob tem, da vsebuje veliko podatkov, po besedah Bernarde Županek trudi biti tudi zanimiva in zabavna. Vanjo je vključenih veliko interaktivov za najmlajše obiskovalce, za odrasle pa so denimo vanjo vključili recepte in pričeske skozi čas. Nekaj je tudi taktilov, ki niso namenjeni le slepim in slabovidnim, ampak vsem, ki stvari radi tudi potipajo.

Posebna soba je namenjena obdobju rimske Emone, kjer je med zanimivejšimi najdbami iz zadnjega časa izpostavila t.i. grob zdravnice s Slovenske ceste, odkrit leta 2015. Kot je še povedala, so sicer pridobitve iz zadnjih petih let označene s posebnimi nalepkami. Kustos za obdobje srednjega veka Martin Horvat pa je med novejšimi najdbami izpostavil grob viteza s pokopališča na Njegoševi ulici, pri cerkvi sv. Petra, v katerem so arheologi našli tudi zlatnik, dvoje železnih pozlačenih ostrog in srajco s pozlačenimi našitki.

Med zanimivejšimi eksponati na razstavi velja omeniti še invalidski voziček Žige Zoisa, postavitev pa sklene generacijam dobro znani fičko, v katerega se bodo obiskovalci lahko tudi usedli.

Postavitev je zasnovala oblikovalka Metka Dariš. Kot navajajo v muzeju, je v razstavo vključenih 743 predmetov; največ je prazgodovinskih, najmanj srednjeveških. Za jesen napovedujejo tudi izid monografije, ki bo v sliki in besedi pripovedovala o najpomembnejših poglavjih iz zgodovine razvoja Ljubljane.