Mladinska knjiga s ponatisom reističnega Triptiha Agate Schwarzkobler

Kot je Gombač povedal na današnji predstavitvi v knjigarni Konzorcij, je "v to knjigo prištopal". Poleti 1999 je namreč v domačem Podgradu na poti na zaključno zabavo gimnazijskega razreda štopal proti Kopru. Ustavil mu je Šeligo, ki je v bližnjih Sabonjah občasno pisal. Nekaj dni zatem je na ustni maturi iz slovenščine izžrebal listek z vprašanjem o Triptihu.

Gombač je avtorja kasneje večkrat obiskal v Sabonjah, v štirih letih ga je trikrat intervjuval za Primorske novice. V enem od pogovorov, katerega izsek je bilo slišati tudi na današnji predstavitvi, Šeligo pove, da je bil Triptih pisan v času, ko sta bila družbena in politična ideologija zelo trdni, prevladovalo pa je tisto, kar je bilo pregledno in jasno.

Po lastnih besedah je roman napisal v reističnem slogu, ki je pristajal "na tisto, kar vidi oko, in na izmik vsaki ideji". Gombač je ob tem pojasnil, da skozi Šeligov reizem, katerega glavna značilnost je izogibanje vsemu človeškemu, vseeno pronica humanizem.

Kratki roman je vsebinsko razdeljen na tri dele - od tod triptih iz naslova - na dogajalni čas (dopoldan, popoldan in noč), čemur sledi tudi zunanja členitev na tri enako dolga poglavja. Vsako od poglavij opisuje položaje, v katerih se znajde junakinja, mlada uradnica Agata.

V prvem poglavju spremljamo njeno življenje v pisarni, v drugem gre s svojim fantom Jurijem v kino, a ker vse bolj sili vanjo, mu ubeži. Z nekim moškim pristane ob Savi, kjer imata spolni odnos. V tretjem delu, ki se odvija ponoči, se Agata zlomi. Zjutraj, ko je vse mimo, pa je počesana in s sešito obleko spet pripravljena na nov dan.

Rudi Šeligo (1935-2004) je kot pisatelj, dramatik, esejist in politik močno zaznamoval drugo polovico 20. stoletja, je povedala urednica Nela Malečkar. Diplomiral je iz filozofije in psihologije, magistriral iz estetike in nekaj časa predaval statistiko na visoki šoli za organizacijo dela v Kranju.

Bil je sourednik vseh najpomembnejših literarnih revij v tistem času - Revije 57, Perspektiv in Problemov, ter soustanovitelj Nove revije. V obdobju osamosvajanja Slovenije je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev, soustanovitelj in član Slovenske demokratične zveze, tudi poslanec in nekaj časa minister za kulturo.

Ob tem je ustvaril obsežen opus romanov, zbirk novel, dram, esejev, radijskih iger, političnih člankov in razprav. V literaturo je vstopil z romanom Stolp (1966), kmalu je sledil Triptih Agate Schwarzkobler (1968), med proznimi deli velja omeniti še Ali naj te z listjem posujem (1971), Demoni slavja (1997) in s kresnikom nagrajeni Izgubljeni sveženj (2002).

Prvi ponatis je v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi izšel leta 1982, drugi pa v isti zbirki leta 1994 ob uvrstitvi romana med čtivo za maturitetni esej. Tretji ponatis se sklada z obletnico avtorjevega rojstva (14. maj), eden od pobudnikov ponatisa ob 50. obletnici prvega izida pa je Fundacija Rudi Šeligo, ki jo je ustanovil avtorjev sin Aleš Šeligo.

Leta 1997 je po romanu nastal istoimenski film Matjaža Klopčiča z Natašo Barbaro Gračner v glavni vlogi, ki je na današnji predstavitvi interpretirala odlomka iz knjige in obudila spomin na upodobitev Agate v filmu. "Tako kot Agata, sem se tudi sama prepustila. Nisem je videla kot žrtve," je izpostavila.