Slovenija na arhitekturnem bienalu s temo vode in odnosa z arhitekturo

"Če se ne bomo spremenili, bo podnebje spremenilo vse," je na novinarski konferenci poudaril direktor muzeja (MAO) Matevž Čelik, komisar slovenskega paviljona na beneškem arhitekturnem bienalu. Arhitektura je po njegovem mnenju soodgovorna za podnebne spremembe, zato je vprašanje, kako se bo nanje odzvala v prihodnje. Podnebne spremembe so, kot je dejal, v veliki meri povezane s tem, kakšne so človekove intervencije v pokrajino in naravo, ob tem pa tudi z vodo, bodisi njenim presežkom ali primanjkljajem.

Kako zmanjšati vpliv teh sprememb oziroma izboljšati razmere, je eno od vprašanj, s katerim se je ukvarjala skupina mednarodno priznanih arhitektov, krajinskih arhitektov, raziskovalcev in pedagogov pri pripravi skupne predstavitve Slovenije v Benetkah. Rezultat multidisciplinarnega dela sta instalaciji, ki bosta nagovarjali obiskovalce bienala v Arzenalu.

Prva je nastala s sodelovanjem celotne ekipe. Oblikovali in zasnovali so jo arhitektka in oblikovalka razstav Bika Rebek, arhitekt in urednik Miloš Kosec ter arhitektka, krajinska arhitektka in specialistka za upravljanje z vodami Marta Vahtar. Po navdihu vodnjaka, ki ga je Jože Plečnik v nezgrajenem parlamentu predvidel pod glavno razpravno dvorano kot simbol mitološkega vira modrosti za poslance, bodo obiskovalci lahko skozi interaktivno igro izražali svoja stališča in razmišljali o politikah v povezavi z vodo.

S tem želijo po besedah Marte Vahtar "na poetičen način prikazati stanje zavesti", ko gre za vprašanje ravnanja z okoljem, bodisi z vodo in z njo povezane pojave, kot so poplave in suša, bodisi na splošno v primeru vseprisotne plastike. Po njenem mnenju bi se različni pogledi različnih strok, ki po tradiciji med sabo niso sodelovale, sploh, ko se v to vpleteta ekonomija in politika, morale na neki točki stikati v skupen konsenz za dobrobit vseh. Namen instalacije je, da odpre diskusijo, je dodala krajinska arhitektka.

Drugi del slovenske predstavitve je razvila ekipa, ki sta jo koordinirala izumitelj in raziskovalec Maj Plemenitaš, ki deluje na univerzi Bartlett v Londonu, ter profesor krajinske arhitekture na univerzi v Virginiji Bradley Cantrell. Kot je povedal Plemenitaš, so se ukvarjali predvsem s pogledom v prihodnost in vprašanjem, kako kompleksnost okolja obravnavati z različnih vidikov, tako globalnega kot lokalnega, in z vidika različnih strok, tudi umetne inteligence, ter poiskati povezave.

Rezultat so trije prototipi, ki prikazujejo modele različnih okoljskih sistemov, ki se med seboj prekrivajo. Ti preiskujejo odnose med hidrološkimi sistemi in zgrajenimi strukturami, teritorijem in pokrajinami v prostorskih in časovnih merilih.

Slovenski paviljon bodo na 16. mednarodni razstavi arhitekture v Benetkah odprli 24. maja popoldne, prvi dan dvodnevnih predogledov - bienale bo sicer potekal od 26. maja do 25. novembra. Spremljala ga bo publikacija, ki predstavlja različna stališča in ideje, nastale tekom projekta, izbor najbolj uspešno izvedenih projektov v Sloveniji, povezanih z vodo, ter pogled v prihodnost. Uredila sta jo Matevž Granda in Ajda Bračič.

Kot odziv na teme, ki so se pojavile ob snovanju paviljona, bo jeseni v MAO na ogled razstava, ki se bo osredotočila na porečje Ljubljanice na južnem robu prestolnice, kjer se je mesto prilagajalo reki, a jo hkrati tudi spreminjalo, na primer z mostovi. Kustosinja je Špela Šubic.