misliV Osmo/zi simpozij o konceptu brezpredmetnosti po Kazimiru Maleviču
Ljubljana, 16. maja - V prostoru Osmo/za na Slovenski cesti bo 18. in 19. maja potekal znanstveni simpozij Svet kot brezpredmetnost. 140 let od rojstva Kazimira Maleviča. Čez dan se bodo v sklopu znanstveno-teoretičnih panelov naslovljenih Nič, Supraslike, Sodobnost in Kozmos zvrstili številni slovenski in tuji predavatelji. Oba dneva bo sklenil umetniški program.
Ruski slikar Malevič je izredno pomemben za celoten razvoj sodobne umetnosti in teoretske misli, je na današnji predstavitvi simpozija spomnila njegova vodja Kristina Pranjić z oddelka za slavistiko ljubljanske Filozofske fakultete. Na simpoziju, za katerega je moči združilo več organizatorjev, bodo na svet kot brezpredmetnost po Maleviču pogledali skozi štiri panele, povezane z njegovo likovno umetnostjo ter njegovimi teoretskimi teksti.
Malevič je izdal dva manifesta o brezpredmetnosti. Prvi je izšel leta 1922 z naslovom Suprematizem - Svet kot brezpredmetnost ali večno mirovanje, v njem pa je Malevič pojasnil idejo, ki stoji za umetnostjo suprematizma. Po besedah Kristine Pranjić se je postavil za izničevanje vsega teleološkega, to so dejavnosti, ki prinašajo dobrobit v prihodnosti - religija, tehnologija in znanost. Drugo delo Svet kot brezpredmetnost je izšlo leta 1927.
Na simpoziju bodo sodelovali teoretiki, kulturologi, filozofi, komparativisti, umetniki in literati. Prvi panel, naslovljen Nič, je vezan na ideje ruskih futuristov in avantgardistov z začetka 20. stoletja, ki so želeli premagovati svet, kot ga poznamo, in naravo z umetnostjo ter vse začeti od ničle. Med drugimi bo beseda tekla o principu ekonomije v suprematizmu (Kornelija Ičin) ter o objektu (po) brezpredmetnosti (Marko Jenko).
Prvi sklop referatov bo sklenil Miha Javornik s temo Čistka kultur? Seveda. Tako kot njihovo svinjanje. Danes je spomnil, da v tem času mineva približno 100 let, odkar so ruski avantgardisti začutili prenasičenost simbolnih informacij. Po njegovih besedah se je prav tedaj začelo kulturno svinjanje, ki je bilo vezano na tehnološki razvoj. Tej prenasičenosti informacij pa smo še kako podvrženi danes. Javorniku se zdi zanimivo, da je že Malevič v svojem času odkril, da se morajo ljudje umiriti v sebi in si vzeti čas zase.
Panel Supraslike bo razkril, kako lahko v Malevičevih slikah vidimo nekaj, kar gre onkraj racionalno spoznavnega. Kustosinja in kritičarka Dunja Kukovec je pripravila prispevek Kvantna paradigma in njen spiritualni odsev, umetnik in komparativist Iztok Osojnik pa bo predaval na temo Zapiski o brezpredmetnosti na ozadju kaosa in sintropičnosti nekega neuspeha. Umetniški del prvega dne bo zvečer uvedel Miklavž Komelj, ki bo prebiral poezijo, za zaključek pa bo nastopila intermedijska umetnica Robertina Šebjanič.
Tretji panel se bo osredotočal na to, kako je Malevič vplival na vrsto sodobnih umetnikov. Umetnica in filozofinja Lela Angela Mršek Bajda se bo posvetila teoriji avantgarde in skušala predstaviti drugačen vpogled v umetniško prakso NSK ter Irwinov. Teoretski del bo sklenil panel Kozmos, v navezavi z zanimanjem ruske avantgarde zanj. Malevič je na koncu ustvarjanja prešel v arhitekturno fazo in je ustvarjal t.i. arhitektone - nove monolitne arhitekture za vesolje.
Med premišljevalci tega dela bosta performativni filozof, pisatelj in prevajalec Bojan Anđelković (Skrivnost Črnega kvadrata: obrnjena perspektiva) ter Miha Turšič, soustanovitelj Ksevta in Waag Society, ki bo spregovoril o Malevičevem suprematizemu v središču sodobne kozmonavtike. Sobotno dogajanje bo z info-akcijo zaokrožil Dragan Živadinov, ki ga od nekdaj navdihujeta ruska umetnost in logika. Živadinov bo v nedeljo zjutraj prevzel še javno vodstvo po umetniški zbirki Moderne galerije.