Knjižni sejem Liber.ac letos v znamenju večjezičnosti

Odprtje bo ob 10. uri v Foersterjevem vrtu za filozofsko fakulteto, kjer bo za spremljevalni program poskrbel pevski zbor Sankofa, ki v Sloveniji združuje Afričane, njihove potomce in prijatelje. Nastal je v okviru celoletnega projekta Izrazni svet afriške kulture, ki spodbuja razvoj in širjenje afriške kulture ter zavesti po Sloveniji.

Kot je razvidno iz programa, objavljenega na spletni strani filozofske fakultete, bo ob 11. uri med drugim sledil pogovor z Delio Carmelo Chiaro z Univerze v Bologni, strokovnjakinjo za prevajanje humorja, opoldne pa okrogla miza Manj je več o prevajanju avdiovizualnih vsebin.

Po napovedih filozofske fakultete se bo zvrstilo veliko število domačih in tujih gostov, ki bodo na sejmu izpostavili različne vidike večjezičnosti. Med drugim bodo govorili o migracijah zaradi družbenih in podnebnih sprememb, večjezičnosti v digitalni prihodnosti, jezikovnih tehnologijah in strojnem prevajanju, podnaslavljanju in sinhronizaciji.

Obsežen del programa bo namenjen literarnemu prevajanju, v okviru katerega bodo nastopili uveljavljeni prevajalci in avtorji, med njimi Goran Vojnović, Miha Mazzini, Andrej E. Skubic, Evald Flisar ter Boštjan Gorenc - Pižama in Jakob Jaša Kenda. Slednja bosta spregovorila o tem, ali je bolj kul Harry Potter ali Jon Snow.

Vzporedno s sejemskim dogajanjem danes pripravljajo tudi simpozij Odprt dostop v humanistiki. Domači in tuji strokovnjaki bodo razpirali vprašanja, ki jih prinaša nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020. Ta veleva, da bodo raziskovalci in (akademski) založniki čez dve leti dolžni vse svoje publikacije, članke in raziskovalne podatke, ki so nastali iz nacionalno financiranih raziskav, objaviti v obliki odprtega dostopa.

V teh dneh bo sejem med drugim postregel tudi z glasbenimi nastopi in odprtjem fotografske razstave Bojana Breclja Moj novi sosed (begunci v Sloveniji). Noah Charney bo spregovoril o svojem življenju v Sloveniji, udeleženci se bodo lahko naučili nekaj kretenj znakovnega jezika ali pa raziskovali, kako je prevajati stara besedila, zlasti verska.

Sejemsko dogajanje se bo iz parka za fakulteto in predavalnic preselilo tudi v Slovensko kinoteko, kjer bo v sredo zvečer na ogled film Veliki diktator iz leta 1940, prvi pravi zvočni film Charlieja Chaplina, ki je za podnaslovno prevajanje izjemen izziv.

Knjiga v svojem bistvu sporoča z besedo, jezik brez besed pa je likovni jezik, jezik vizualnega, poudarjajo študentke in študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ki bodo na sejmu predstavljali posebno inštalacijo. Z mislijo na vprašanje, kakšen je odnos med besedo in vizualnim, so knjige transformirali v umetniška dela.