Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

PRI MASKI O HETERONOMIJI UMETNOSTI IN AVANTGARD

V zbirki Transformacije je pri Zavodu za založniško, kulturno in producentsko dejavnost Maska izšlo delo znanstvenega svetnika na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU ter rednega profesorja za estetiko na Univerzi v Ljubljani Aleša Erjavca z naslovom Heteronomija umetnosti in avantgard. V delu se Erjavec ukvarja zlasti z radikalnimi politiziranimi avantgardami, se pravi s futurizmom in s konstruktivizmom, in tako nadaljuje svoje delo z začetka 80-ih let, ko je pričel svojo "ekspedicijo na severni pol človeškega duha"".

V pričujoči študiji so tako posebne pozornosti deležne radikalne avantgarde ter politična in ideološka vloga novejše umetnosti, še zlasti one z vzhoda. Nekateri vidijo v teh avantgardah skrajno obliko modernizma, drugi jih obravnavajo kot specifični vzhodnoevropski pojav, tretji pa jih preprosto zreducirajo na njihove zahodne ekvivalente. Podobna ali celo še bolj neustrezna podoba spremlja postsocialistične avantgarde oziroma avantgarde tretje generacije. Te so bile imenovane nekonformistična in neuradna umetnost, vzhodni modernizem, konceptualna umetnost itd.

Erjavec dokazuje, da se estetsko krilo teh avantgard v resnici navezuje na estetske avantgarde z začetka 20. stoletja, s čemer so klasične avantagarde s postsocializmom doživele svojo postmoderno ponovitev. In kakor avantgarde nenehno reflektirajo svoj odnos do siceršnje umetnosti, tako tudi estetika kot del filozofije reflektira svoj odnos do umetnosti in avantgarde, pa če ju dojemamo kot avtonomni ali heteronomni, so zapisali pri Maski.

Erjavec, avtor ali urednik 15 knjig, je bil leta 1983 med ustanovitelji Slovenskega društva za estetiko in njegov prvi predsednik, med letoma 1998 in 2001 pa tudi predsednik Mednarodnega združenja za estetiko. Glavna področja njegovega raziskovanja so kritična estetika, sodobna umetnostna zgodovina, kritična teorija ter filozofija in teorija vizualne kulture.

MADŽARSKI STAVEK - NAJBOLJŠI ROMAN NA OBMOČJU NEKDANJE JUGOSLAVIJE.

Pri Založbi LUD Šerpa je v zbirki Klasična šerpa izšel roman Madžarski stavek (2016) črnogorskega avtorja Andreja Nikolaidisa, ki je bil lani okronan s priznanjem Meše Selimovića za najboljši roman na področju nekdanje Jugoslavije. Nikoladis je sicer vodilni član skupine literatov in intelektualcev, ki je poskrbela za preporod sodobne črnogorske literature, dovod sveže misli in prelom s tradicijo.

Ob prejemu nagrade je Nikolaidis med drugim povedal: "Moji niso tisti, ki ustvarjajo zgodovino, moji so tisti, ki zgodovino trpijo, moji ne nizajo zmag, moji zmago definirajo kot preživeli poraz. Moji so me naučili, da je treba, kadar te svet boža, kot danes mene, hitro teči in najti zavetje pred tistim, kar bo svet v naslednjem trenutku poslal nadte."

Že ob prevodu Mimesisa (Beletrina, 2007) je sicer pisatelj dejal, da ga zelo zanima, kakšna bo recepcija njegove literature pri nas, ki nismo toliko obremenjeni s politično situacijo nekdanje Jugoslavije. Od tedaj so bili njegovi romani prevedeni v več kot 16 jezikov. Za svoje delo je Nikolaidis prejel skoraj vsa vidnejša priznanja doma in po svetu, so zapisali pri založbi. Roman Madžarski stavek je poslovenila Dijana Matković.

ZGODBE O KATI, KI ZA TEŽAVE NAJDE PREPROSTE IN DOMISELNE REŠITVE

Pri založbi Miš je izšla slikanica Zgodbe o Kati avtorice Libby Gleeson z ilustracijami Freye Blackwood, ki vključuje zgodbi Kati in ogrlica ter Kati in darilo. V prvi zgodbi si Kati nadvse želi ogrlico, saj jo imajo vse njene prijateljice. Njeni starši menijo, da se takšna darila podarjajo samo ob posebnih priložnostih, tako da se mora Kati domisliti nečesa drugega. Navdih pride v obliki Katinega strica Tomaža in kompleta flomastrov. V drugi zgodbi se približuje rojstni dan Katine mame, Kati pa se ne sanja, kaj bi ji podarila. Po kar nekaj premišljevanja in posvetovanja prebrisano sama dobi čudovito idejo za rojstnodnevno darilo.

Zgodbe o Kati govorijo o ljubki deklici Kati in čudovito preprostih, domiselnih rešitvah, ki jih najde za probleme, s katerimi se srečuje. Iznajdljiva Kati težave, pred katerimi se znajde, vedno rešuje z veliko mero domišljije in bistroumnosti. Knjiga, ki se ukvarja tudi s koncepti dajanja, sprejemanja in radodarnosti, te teme krasno predstavi mladim bralcem, ki se sami začenjajo srečevati z njimi. Delo, nagrajeno s strani avstralskega sveta za otroške knjige, je prevedla Meta Osredkar.

RUSKA LJUDSKA PRAVLJICA Z ILUSTRACIJAMI JELKE REICHMAN

Pri Mladinski knjigi je izšla ruska ljudska pravljica Medved išče pestunjo, ki je v slovenščini vendarle zaživela tudi v veliki slikanici z ilustracijami Jelke Reichman in v prevodu Marjane Kobe. Kot so zapisali pri založbi, se je v pravljici medved, ki je živel sam s kopico otrok, odločil poiskati dobro pestunjo. Ponujale so se mu vrana, volk in na koncu še zajček. A le kdo je na koncu čuval medvedke, dokler niso odrasli in postali tako veliki kot njihov očka?