Izkopavanja na Gosposvetski presenetila z odkritjem grobne arhitekture

Kot je za STA povedal koordinator izkopavanj Andrej Gaspari, gre sicer za preliminarne domneve na podlagi tega, kar je vidno na terenu. Dodal je, da odkritje grobne arhitekture, na kakršno doslej v grobnem ambientu Emonskih grobišč še niso naleteli, pomembno dopolnjuje njihovo vedenje o poznorimskih grobiščih na Emonskih nekropolah.

Pojasnil je, da gre za raster objektov, orientiranih na pokopališko cesto, ki je potekala pravokotno na glavno rimsko cesto od Emone proti severu pod današnjo Slovensko cesto. Delovno so jih razglasili za kapelice ali celo mavzoleje, odlikujejo pa jih estrihi iz za tisti čas običajne hidravlične malte in črno-beli mozaiki. Slednje zaenkrat vidijo v zelo fragmentarnem stanju.

Nad mozaiki so po Gasparijevih besedah mestoma ohranjene ruševine teh stavb, v katerih so vidni številni fragmenti fresk oz. stenskih poslikav. Ruševine kažejo, da so bile na tem mestu pokrite arhitekture in ne le grobne parcele, obdane z ograjami. Pod mozaiki in tlaki so bili že pred obstojem teh objektov in deloma hkrati z njimi umeščeni sarkofagi s skeletnimi pokopi.

"Tega doslej v Emoni nismo poznali. Poznali smo le nekaj manjših zgostitev sarkofagov," je povedal Gaspari in spomnil, da je bilo že v preteklosti na območju Gosposvetske ceste med Tavčarjevo hišo in Figovcem odkritih približno 15 sarkofagov. Lanska in letošnja izkopavanja v osi Gosposvetske ceste pa so jih prinesla še okoli 35.

Med najdbami velja omeniti tudi tri nagrobne stele oz. kamnite plošče z vklesanimi napisi, ki so bile sekundarno uporabljene kot pokrovi grobnic. Ena je ohranjena v zelo fragmentarnem stanju in ima napis v grški pisavi, o njej zaenkrat ni še nič znanega.

Drugi dve pa sta po Gasparijevih besedah zanimivejši in sta verjetno pripadali vojakoma. Plošča, ki so jo odkrili že lani novembra, je pripadala veteranu XV. legije Apollinaris, ki je umrl zelo kmalu po dograditvi mesta Emone. Druga pa je še vedno prekrita z maltnim estrihom, zato je mogoče prebrati le dele napisa. Vendar ti nakazujejo, da je prav tako pripadala vojaku višjega čina.

Arheološka izkopavanja so razkrila tudi, da pod Gosposvetsko cesto najverjetneje ni tekla rimska vpadnica v antično Emono, ampak le pokopališka cesta. O obstoju vpadnice naj bi pričali pod Gosposvetsko cesto odkriti sarkofagi. Toda, kot je pojasnil Gaspari, je šlo za linerano sklepanje, saj se grobove v nekih skupinah običajno povezuje z vpadnicami. V tem primeru se zdi, da je koncentracija grobov vezana na pokopališke poti, glavna vpadnica proti Kranju pa je tekla iz Šiške čez Tivoli proti zahodnim emonskim vratom, torej proti današnji Prešernovi cesti.

Tri sarkofage, ki so jih našli na Gosposvetski cesti, naj bi arheologi odprli danes. Izkopavanja, ki bodo predvidoma trajala še nekaj dni, vodijo Muzej in galerije mesta Ljubljane, izvaja jih Arheološki konzorcij za Emono.