Nagrada vilenica za pisatelja Ilijo Trojanowa

Žirija je v Iliji Trojanowu prepoznala enega najmočnejših literarnih glasov srednje Evrope in enega najvplivnejših kritičnih mislecev sodobnega globalnega sveta, je na novinarski konferenci povedala članica žirije festivala Vesna Kondrič Horvat. Kot avtor po njenih besedah ugotavlja v nekem intervjuju, današnjo književnost močno zaznamujejo večjezični avtorji in avtorice, sam jim imenuje menjalci jezikov.

"V tem pisatelj vidi možnost svet spoznati od zunaj. Če namreč zavestno vstopiš v jezik, je drugače, kot če si vanj rojen. Z novim jezikom si v svoj svet prinesel nov svet in večjezičnost je gotovo pomembna izkušnja današnjega globalnega, z migracijami, a žal tudi s ksenofobijo prežetega sveta. S Trojanowom smo dobili še enega vileniškega nagrajenca z izjemno kritično in pokončno držo, ki jo prepričljivo ubeseduje v dokumentarni literaturi, predvsem pa zelo poetično v esejih, romanih in pesmih," je poudarila članica žirije.

V Sofiji rojeni Trojanow (1965) je leta 1971 s starši emigriral v Zvezno republiko Nemčijo. Po štirih letih osnovnega šolanja v Nemčiji je pisatelj s presledki do leta 1984 živel v Nairobiju, kjer je maturiral, nato se je preselil v Pariz, kasneje pa v Münchnu študiral pravo in etnologijo ter havarijo (poškodbe prevoznih sredstev, zlasti ladij). Leta 1989 je študij prekinil in ustanovil založbi, specializirani za afriško literaturo, ki jo tudi prevaja. Trenutno živi in ustvarja na Dunaju, sicer pa je skoraj nenehno na poti.

Med njegove večje podvige sodita po besedah Vesne Kondrič Horvat potovanje po Indiji, predvsem pot vzdolž reke Ganges, in po Tanzaniji, kjer je hodil po sledeh raziskovalca Richarda Francisa Burtona in zbiral gradivo za svoj roman Zbiralec svetov iz leta 2006. Z njim mu je uspel pisateljski prodor. Roman je prejel nagrado leipziškega knjižnega sejma in bil preveden v več kot 30 jezikov, od leta 2015 tudi v slovenščino po zaslugi Braneta Čopa.

Iz njegovega opusa več kot 30 knjig je v slovenščini mogoče brati še plastično predstavitev ranljivosti narave in njene lepote v romanu Tajanje, ki ga je prevedla Mojca Kranjc, ter dokumentarno knjigo o neoliberalistični kapitalistični drži Odvečni človek, v kateri postavlja ključno vprašanje o prenaseljenosti planeta in o tem, kdo pravzaprav je odveč. Prevedla jo je Ana Jasmina Oseban.

Ob vesti, da je letošnji vileniški nagrajenec, je Trojanow po pisanju Primorskih novic dejal: "Nagrada vilenica mi pomeni veliko, saj je mednarodna in seznam nagrajencev je neverjeten, kakor bi šlo za alternativno Nobelovo nagrado. Tu je toliko pisateljev, ki jih občudujem, na primer Dževad Karahasan in David Albahari." Lani je bil sicer vileniški lavreat ukrajinski pisatelj Jurij Andruhovič.

Slovenska avtorica v središču letošnje Vilenice pa bo pisateljica Mojca Kumerdej (1964), ki je doslej napisala romana Krst nad Triglavom (2001) in Kronosova žetev (2016), za slednjega je prejela tudi nagrado kritiško sito ter malo Prešernovo nagrado. Je tudi avtorica dveh zbirk kratke proze - Fragma (2003) in Temna snov (2011). Na festivalu Vilenica je leta 2006 prejela vileniški kristal, letos se bo nanjo vrnila v glavni vlogi.

V pogovoru za Primorske novice je povedala, da jo vloga osrednje slovenske gostje veseli, med drugim tudi zato, ker bo ob tej priložnosti pri ameriški založbi Dalkey Archive Press v prevodu Rawlyja Graua izšla njena zbirka Fragma.