Slovenija 31.5.2018 15:22

Predstavniki političnih strank o kulturi: Resor potrebuje več sredstev

Ljubljana, 31. maja - Predstavniki 11 političnih strank so se na današnjem soočenju s kulturnimi ustvarjalci v Kinu Šiška podrobneje opredeljevali do zahtev, ki jih je v okviru kampanje Čas je za kulturo in umetnost razdelalo društvo Asociacija. Enotnost se je pokazala pri zahtevi po zvišanju proračunskih sredstev za kulturo, ne pa tudi pri tem, kdaj bi to dosegli.

Ljubljana, Kino Šiška.
V okviru kampanje Čas za kulturo in umetnost soočenje predstavnikov kulturne sfere s političnimi strankami, sodelovali so Tone Peršak (DeSUS), Violeta Tomič (Levica), Tomaž Simetinger (Lista Marjana Šarca), Blaž Svetek (Naprej Slovenija), Ljudmila Novak (NSi), Igor Brlek (Pirati), Gorazd Prah (SD), Vasko Simoniti (SDS), Dragan Matić (SMC) in Andrej Šiško (Zedinjena Slovenija).
Foto: Daniel Novakovič/STA



Dvig proračuna za kulturo je ena od štirih zahtev društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi in umetnosti, in sicer, da bi se ta z rebalansom že prihodnje leto vrnil na raven iz leta 2009, ko je znašal dobrih 214 milijonov evrov, oziroma da bi moral znašati dva odstotka BDP. Predstavniki političnih strank so se strinjali, da je dvig potreben, ne pa tudi, ali bi to lahko dosegli leta 2019 ali v okviru štiriletnega mandata vlade.

Nekateri med njimi prav tako niso omenjali številk. Andrej Šiško (Zedinjena Slovenija) je, denimo, izpostavil "zadostna sredstva", Gorazd Prah (SD) stabilnost, ki se mu pri kulturi zdi pomembna, Ljudmila Novak (NSi) se je osebno izrekla za omenjeni dvig, a tega "ne more obljubiti". Tomažu Simetingerju (LMŠ) se bolj smiseln zdi postopen dvig.

Violeta Tomić (Levica) trdi, da je sredstev dovolj, treba bi bilo le "odpreti malho". Nasprotno sta za Igorja Brleka (Piratska stranka Slovenije) dva odstotka BDP "premalo, če želimo kaj premakniti", po besedah Blaža Svetka (Naprej Slovenija) pa slovenska kultura potrebuje najmanj 300 milijonov evrov. Andrej Kokot (Solidarnost) pa se je, denimo, zavzel za drugi tir: s tem bi po njegovem mnenju šlo manj denarja za popravila cest in bi ga več ostalo tudi za kulturo.

Draganu Matiću (SMC) se dvig na dva odstotka BDP z rebalansom za leto 2019 sicer zdi možen, če bi sredstva vzeli iz "nekega drugega vira", ni pa prepričan, ali je to dejansko izvedljivo glede na fiskalno pravilo. Po njegovem mnenju bi bilo treba najti zunajproračunska sredstva ter razmišljati v smeri uvedbe spomeniške rente in davčnih olajšav.

Vasko Simoniti (SDS) je poudaril, da bi jeseni morali sprejeti proračun, ki bi kulturi za prihodnje leto z zdajšnjih 164 milijonov dvignil sredstva na 178 milijonov, kolikor je znašal proračun leta 2008, istočasno pa bi bilo treba sprejeti zakon o kulturnem evru in poskrbeti za črpanje evropskih sredstev. Na ta način bi se, kot zagovarja, lahko sredstva zvišala čez raven iz leta 2008. Tone Peršak (DeSUS) pa je prepričan, da bi v štirih letih lahko zvišali sredstva na 200 milijonov evrov pod pogojem, da bi zmanjšali javni dolg, zaposlovali in dvigali plače.

Ob zahtevi po novem kulturnem modelu, ki bi se po mnenju Asociacije morala uresničiti, da bi uredila razmere v kulturi, so predstavniki političnih strank med drugim izpostavljali, da bi bilo treba kulturo bolje povezati z drugimi resorji, denimo gospodarstvom za boljši izkoristek na področju kulturnega turizma. Za izboljšanje pogojev nevladnih organizacij in samozaposlenih pa v SMC predlagajo ustanovitev panožne zbornice, ki bi po njihovem mnenju bolje kot trenutno dialoška skupina uveljavljala njihove pravice. V SDS bi to vprašanje rešili s samostojnim zakonom.

Gosti soočenja v Kinu Šiška so med drugim odgovarjali tudi na vprašanje, ali ima njihova stranka, če bo dobila dovolj glasov za vstop v prihodnjo koalicijo, kandidata za ministra za kulturo in ali so nemara to oni sami. Najbolj splošen odgovor se je glasil, da je kandidatov za to mesto več, bolj konkretno pa so odgovorili aktualni minister za kulturo Peršak, ki ga ta položaj "trenutno ne mika kaj preveč", Ljudmila Novak, ki se bo "če ne drugega, potegovala za vodenje parlamentarnega odbora za kulturo", in Matić, ki je v stranki, kot je dejal, "prva izbira".