V LGL premiera intermedialnega omnibusa Mojster in Margareta po motivih Mihaila Bulgakova

Vražji triptih, ki je plod sodelovanja številčne ustvarjalne ekipe, predstavlja komunikacijo med arhitekturo, prostorom in performativnimi ekspresijami s koncertom, projekcijami, velikimi lutkami, gledališčem objekta ter interaktivnimi vizualnimi instalacijami.

Izkoriščeni so tako rekoč vsi prostori LGL, ki je tako animirano večplastno; kot totalno, inverzno gledališče, kjer ni meje med gledalcem in nastopajočim, med odrom in avditorijem; kot stavba s svojimi značilnostmi, ki z vzpostavitvijo v drug kontekst pridobijo nove vsebine, ter kot animacija gledalca, ki se včasih prosto, drugič pod vplivom performansa premika po prostorih in jih animira s svojo aktivnostjo in refleksijo.

Vražji triptih vsebinsko povzema predvsem prvi del romana. Interpretiran je skozi prizmo impresij avtorjev koncepta Tomaša Žižke in Solceta, ki sta črpala iz osebnih zgodb Bulgakova in Milana Klemenčiča ter stavbe LGL kot organizma in venomer spreminjajoče se strukture, so zapisali v LGL.

Margareta, gledališki evangelij v režiji Mirjane Medojević pa prek dramskega gledališča sledi poti Margarete Nikolajevne v drugem delu Bulgakovovega romana. Kot so zapisali v LGL, je v ospredju tako demistifikacija romana, kot tudi ustvarjalnega procesa in same predstave, ki dobesedno izziva vraga. Ustvarja nevarni prostor, prostor igre, kjer se poigrava tudi tudi s svojim gledalcem.

Mojster in Margareta je eden najprepoznavnejših ruskih romanov 20. stoletja in pomeni vrhunec opusa Mihaila Afanasjeviča Bulgakova. Če bi bilo to dramsko besedilo, bi verjetno šlo za postajno dramatiko, sicer značilno za ekspresionizem. Bulgakov je pri pisanju veliko črpal iz (literarne) zgodovine - osrednji motiv predstavljata Jezus in Poncij Pilat, večkrat je citiran Puškin, očitna pa je tudi referenca na Fausta. Roman je bil v svetu večkrat uprizorjen v lutkovnih kot pa dramskih gledališčih.

Uprizoritev je namenjena odraslim gledalcem. Prva ponovitev bo v soboto ob 21. uri.