misliV Muzeju Reina Sofia ruski dadaizem med letoma 1914 in 1924
Madrid, 6. junija - V madridskem Muzeju Reina Sofia bodo 6. junija odprli razstavo Ruski dadaizem 1914-1924. Ta bo vse do 22. oktobra v povezavi z mednarodnim umetniškim gibanjem dadaizem raziskovala rusko avantgardno umetnost med letoma 1914, ko se je začela prva svetovna vojna, in 1924, ko je umrl Lenin in se vzdignil Stalin.
Kot piše na spletni strani muzeja, bo razstava razdeljena na tri sklope. Prvi se osredotoča na alogične abstrakcije, močno ločene od geometrije in glasbe, ter na transracionalne jezikovne eksperimente, na jezik zaum.
Zaum je skovanka ruskega pesnika in teoretika futurizma Alekseja Kručoniha, ki je raziskoval zvočne podobe. Skupaj s Kazimirjem Malevičem in Velimirjem Hlebnikovim ter drugimi je ustvaril prvo futuristično opero Zmaga nad soncem, ki je bila premierno uprizorjena septembra 1913 v Sankt Peterburgu.
Opera je izzvala velik škandal in postavila prelomnico tako v razvoju umetnosti 20. stoletja kot tudi v Malevičevem slikarstvu, ki se je večkrat skliceval na letnico 1913 kot na leto začetka suprematističnega gibanja. Zmaga nad soncem govori o ujetju sonca ter novem pojmovanju časa in prostora. V operi se je čas osvobodil sonca, kar je pomenilo simboličen nastop novega časa, prihod novega človeka. To je tudi ena od tem ruske avantgarde. Ta novi človek pa naj bi govoril tudi zaumni jezik, jezik onkraj razuma in logičnega mišljenja, pri katerem ni pomemben pomen, temveč zvočnost.
Drugi del prikazuje obdobje 1917-1924, od zmage ruske revolucije do smrti Vladimirja Lenina, ki je obiskoval Kabaret Voltaire v Zürichu, in osvetljuje revolucionarne teme ter internacionalizem. Kabaret Voltaire je leta 1916 ustvaril pisatelj Hugo Ball, dadaisti pa so se tam skoraj leto dni združevali, razpravljali, plesali, peli ... Ball je tudi poimenoval gibanje, in sicer iz francosko-nemškega slovarja je izbral besedo dada, ki v francoščini pomeni leseni konj. Besedo je v manifestu, s katerim je vznemiril množice, prvič zapisal julija 1916.
V zadnjem delu pa razstava raziskuje povezave med Rusijo in dvema centroma dadaizma, Parizom in Berlinom.
Na ogled bo okoli 500 del 90 umetnikov, ki so jim skupne teme zavračanje tradicije, ironija, absurd in naključja ter to, kar je značilno za ruske avantagrdiste in dadaiste - ekstravagantnost, protivojno razpoloženje, zavračanje klasične umetnosti ter spajanje vizualnega in verbalnega, so še pojasnili pri muzeju.
Poleg Malevičevih bodo razstavljena dela umetnikov, kot so Natan Altman, Ivan Kluin, Gustav Klutsis, Valentina Kulagina, El Lissitzky, Vladimir Majakovski, Ivan Puni, Aleksandr Rodčenko, Olga Rozanova, Varvara Stepanova, Vladimir Tatlin, Ilja Zdanevič, Natalija Gončarova, Francis Picabia, Kurt Schwitters, Man Ray in Tristan Tzara.
Po besedah dadaistov dadaizem ni umetnost, ampak anti-umetnost. Rodil se je iz upora proti svetu, kot umetniški odziv na grozote prve svetovne vojne. To so počeli z novimi umetniškimi zvrstmi, ki so zasenčile konvencionalne, kot so kolaži in ready-madei. Najbolj znan dadaist je Marcel Duchamp s svojo Fontano.