Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

NA ODKRIVANJE GOZDNEGA EKOSISTEMA S PETROM WOHLLEBNOM

Znani gozdar Peter Wohlleben, avtor uspešnice Skrivno življenje dreves, na samosvoj, osvežujoč in nekonvencionalen način predstavi prek 250 gozdnih živali in rastlin. Avtor pojasnjuje delovanje gozdnega ekosistema, pri tem pa kritično obravnava gospodarsko rabo gozdov in ponuja drugačne rešitve. Kot so pojasnili pri založbi, bodo bralci našli odgovore na vprašanja, kot so, kako volk koristi drevesom, kaj počne poljski zajec v gozdu, kaj je narobe, da ni vrbovcev, in kaj nam lišaji sporočajo o gozdu.

Kot v uvodu pojasnjuje avtor, srednjeevropski gozdovi nudijo dom več deset tisoč vrstam živali in rastlin. Nekatere videvamo pogosto, medtem ko se druge pokažejo samo v nekaterih predelih ali samo ponoči. Največ zanimanja vzbujajo vrste, ki nastopajo zelo redko, ali je njihov "življenjski slog" poseben ali pa so za gozd zelo pomembne. Zaradi njih je moral iz knjige izpustiti druge živali in rastline, ki pa so prav tako pomembne za gozdni ekosistem.

"Sklenil sem, da bom v izbor vključil vsega po malo. Tako lahko vaš naslednji sprehod s to knjigo postane prava ekspedicija, na kateri boste lahko prepoznali tako stare znanke kot redke bisere," pravi Wohlleben. Začne s stanjem gozdov, nadaljuje pa z opisi živali in rastlin, ki so opremljeni z latinskimi imeni, družinami in nižjimi taksoni, v katere spadajo vrste, sledi besedilo s podatki za oris vrste in veliko manj znanimi podrobnostmi o njej.

ŠIVJE JE TRETJA PESNIŠKA ZBIRKA KRISTINE KOČAN

Kot so zapisali pri založbi Litera, predstavlja Šivje gobelin bogatih odtenkov, ki s spretnim nitenjem izvezuje samosvojo ritmizacijo, tvorjenje novih izrazov in lomljenje verzov, v katerih je kot poseben nosilec težišča posamezna beseda. Avtorica dokazuje močno subtilnost in pesniško zrelost. Ljubezenska in bivanjska tematika sta izraziti ter učinkoviti še posebej v najbolj hladnih in bolečih trenutkih, a tudi v teh lahko zasveti nekaj povsem drugega. Tako postane nizanje podob, verz za verzom, kot iskanje specifičnih globin tako v eksperimentiranju z besedami kot tudi razblinjanju žarečih metafor.

Aljoša Harlamov je v spremni besedi zapisal, da prehodi med verzi v poeziji Kristine Kočan, ki je pred tem izdala zbirki Kolesa in murve ter Šara, bralca prisilijo, da se ustavi in vrne korak nazaj in še enkrat prebere prejšnji verz. "Prisilijo ga, da izbira, da postane nekako previden pri pomenjenju, oprezen, da zmeraj načrtuje, da bo morda moral še pravkar izdelano soseščino razrediti in ustvariti na novo."

PAREMIOLOŠKI OPTIMUM ZAPOLNJUJE VRZEL V SLOVENSKI FRAZEOLOGIJI IN GRE ŠE KORAK DLJE

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je v zbirki Lingua Slovenica izdal Paremiološki optimum - Najbolj poznani in pogosti pregovori ter sorodne paremije v slovenščini. Monografija Mateja Meterca se ukvarja s paremiologijo - delom stavčne frazeologije z žanrskimi značilnostmi pregovorov, rekov, velerizmov in sorodnih paremioloških enot. Predstavlja s sociolingvistično in korpusno raziskavo zamejeno jedro slovenskih paremioloških enot oziroma paremij.

V delu sta podrobno predstavljeni sociolingvistična spletna raziskava poznanosti 918 paremioloških enot, izpisanih iz dveh slovarjev ter korpusna raziskava pogostnosti 300 najbolj poznanih izmed njih. Delo prinaša še medjezikovno primerjavo slovenskega in slovaškega paremiološkega optimuma. Predstavljene so tudi oporne točke za nadaljnje raziskave zaledja paremiološkega minimuma ter optimuma, npr. najbolj poznani slovenski antipregovori, ki jim je bilo v slovenskih raziskavah do sedaj posvečeno malo pozornosti. Nazorno je prikazana tudi uporabnost opravljenih raziskav za slovaropisje.

ZGODBA O LJUBEZNI DO GLASBE IN NARAVE, O SPOMINU NA LASTNE KORENINE

Hana Hašimoto, šesta violina je zgodba o ljubezni do glasbe in narave, o spominu na lastne korenine. Predvsem pa je zgodba o vztrajnosti, veselju, ljubezni in pogumu, so zapisali pri Založbi Zala. Slikanica spremlja mlado violinistko Hano, ki se pripravlja na Predstavo talentov. Brata se ji posmehujeta, Hana pa se nanju ne ozira in se pri igranju violine opira na spomine na dedka Odžičana, ki je pred davnimi leti igral v simfoničnem orkestru v Kjotu.

Zgodbo je napisala glasbenica Chieri Uegaki, ki je navdih našla v spominu na dedka, violinista, in na drugega dedka, ki se je navduševal nad kresnicami. Knjigo je z ilustracijami opremila ilustratorka in večkrat nagrajena animatorka Qin Leng, ki jo je pot iz rojstnega Šanghaja vodila v Francijo, od tod pa v Kanado.