Francoski zgodovinar Boucheron: Zgodovina je veda, ki si želi razširiti izkušnjo

Kot je na torkovem predavanju v sklopu cikla Razumevanje sveta povedal Boucheron, naloga intelektualca v temnih časih ni, da se skrije v imaginarno, temveč najde ustrezne besede za to, kar ljudje postajamo. "Zgodovina ne opisuje preteklosti, ampak govori o tistem preteklem, ki nam omogoča graditi prihodnost," je poudaril. Po njegovih besedah je zgodovinar tisti, ki raziskuje, "kar nas gleda iz preteklosti", zgodovina pa "umetnost živeti druga življenja".

Prav tako bi morala biti zgodovina umetnost spominjanja, tako dobrega kot slabega. "Zagotovo pa zgodovina ne sme biti šola usodnosti. Ne obstaja le zato, da bi nas preko starih, lepih zgodb iz preteklosti osvobajala sedanjosti, ampak od nas zahteva delovanje," je pojasnil in spomnil na besede politične teoretičarke in filozofinje Hannah Arendt, da gre za praktično filozofijo človeškega dejanja, ki nam daje vedeti, da so v vsakem trenutku možne tudi druge prihodnosti, zgodovina pa po svoje "razusodi" določen trenutek.

"Gre za to, da skušamo razumeti, da je vse politične situacije, ki jih živimo, ki nas alarmirajo, katerih nas je strah, nekdo nekoč že živel," je dejal francoski zgodovinar. Po njegovem mnenju ni novih situacij, vedno znova pa se obnavljajo določene izkušnje. "Če pa se ne spominjamo, smo obsojeni na ponovno obnavljanje enakih situacij, ne da bi bili nanje vnaprej opozorjeni," je razmišljal.

To, kako lahko zgodovina ob neki drugi izbiri krene popolnoma po drugi poti, po Boucheronovih besedah dobro ponazarja roman Zarota proti Ameriki, v kateri nedavno preminuli pisatelj Philip Roth literarizira možno zgodovino, ki bi sledila izvolitvi Charlesa Lindbergha namesto Franklina D. Roosevelta na ameriških volitvah leta 1940. Danes, v času vladavine Donalda Trumpa, bi po njegovih besedah lahko deček iz knjige dejal: "Vse, kar je bilo nepričakovano, je postalo neizogibno."

Ob tem, ko se težki in mračni časi po svetu kopičijo, Boucheron vselej pomisli, kaj lahko stori zgodovina: "Če pogledamo nazaj, bomo videli, da smo šli po neki poti, a kljub vsemu je bilo možnih več različnih poti. Pahljača možnosti je vselej razprta in moramo jo pustiti odprto, nikoli je ne smemo zapirati in ožati."

Glede vprašanja pribežnikov, ki za marsikoga v Evropi danes predstavljajo tiste druge, je opomnil, da se je treba ozreti nazaj v našo preteklost in ne pozabiti, da je zgodovina Evrope "zgodovina eksila, selitev, nasilja in eksodusov in da gre pri tem vdoru drugega v resnici za povratek našega rodoslovja".

Prav tako pa po njegovih besedah ne gre pozabiti, da je zgodovina znanstvena veda kot vse druge in s časom napreduje, se preoblikuje. Mladi po njegovih besedah za zgodovino izgubijo zanimanje v trenutku, ko ugotovijo, da je možnih več pogledov na neke zgodovinske dogodke in da ni ene absolutne resnice. "Treba jim je sporočiti, da obstaja več različic zgodovine, o katerih lahko razpravljamo," je poudaril.

Boucheron je avtor 12 knjig, med drugim je uredil veliko delo Svetovna zgodovina Francije (Histoire mondiale de la France), ki z več 100.000 prodanimi izvodi velja za eno najbolj prodajanih francoskih knjig lanskega leta. Delo obravnava 40.000 let francoske zgodovine, od prazgodovine do leta 2015, pisalo pa jo je 122 zgodovinark in zgodovinarjev.

Cikel Razumevanje sveta organizirajo Francoski inštitut, festival Fabula, Cankarjev dom in Delo.