Piera Ravnikar za STA: Projekt se zame ne konča z razstavo

Piera Ravnikar je skoraj deset let delovala kot umetniška vodja vizualnega programa CUK Kino Šiška. S podporo kolektiva je z inovativnimi projekti in idejami na novo oživila del lokalne umetnosti, med bolj odmevnimi projekti pa je galerija DobraVaga, ki se je dokazala kot uspešna platforma za predstavljanje mlade ustvarjalnosti. A kot je Piera Ravnikar povedala za STA, si je profesionalno želela naprej.

Galerija v podporo urbani, sodobni likovni umetnosti

Pri snovanju Ravnikar Gallery Space (R galerija) je izhajala predvsem iz tega, kaj ji je vsebinsko blizu in kar aktivno spremlja in podpira zadnjih 15 let: "To je urbana, sodobna likovna umetnost avtoric in avtorjev mlajše in srednje generacije." V Ljubljani obstajajo številne prodajne galerije, a sama je pri njihovem programu pogrešala stik z aktualno in mlado likovno ustvarjalnostjo. Dodala je, da imamo v Sloveniji izjemno umetniško produkcijo, zdi pa se, da je še vedno premalo prostorov, tudi miselnih, kjer bi delo in sam ustvarjalni proces dejansko prišla do potencialnih kupcev.

"Menim, da primanjkuje platform, kjer se lahko umetniki mlajše generacije in s tem tudi študentje umetniških akademij celostno predstavljajo zainteresirani javnosti. Prvi poskus je bila seveda DobraVaga, ki se je dokazala za uspešno zgodbo. V R galeriji pa skušam ustvariti svojo vsebinsko nadgradnjo, neke vrste DobraVaga delux različico, kjer so izbrane likovne zgodbe nekoliko bolj delikatesne, v ospredju ni več kvantiteta, v smislu dajmo pomagati čim večjemu številu mladih ustvarjalcev, temveč je poudarek predvsem na izbranih potencialih, aktivni promociji, predstavitvi in trženju izbranih umetniških formatov," je poudarila.

Ravnikar Gallery Space se nahaja na Prešernovi cesti. Na vprašanje, kako je bila galerija opažena v prvem polletju delovanja, je njena vodja in ustanoviteljica odgovorila, da je odziv, tudi glede na to, da lokacija galerije ni v strogem centru mesta in mimo ne gredo množice turistov, izjemen. Galerija je, kar ni nepomembno, umeščena v trikotnik kulturnega dogajanja v mestu - med akademijo za likovno umetnost, Cankarjevim domom in Moderno galerijo.

"Nisem si mislila, da bom v tako kratkem času prejela toliko lepih in vzpodbudnih odzivov, ki so po moje predvsem rezultat tega, da smo v Ljubljani potrebovali tak prostor - pravo, ravno prav veliko prodajno galerijo, izčiščeno, t.i. belo kocko, v kateri se lahko umetnik predstavi samostojno in brez nepotrebnih motilcev v prostoru," je menila.

Vsak mesec umetnik ali umetnica z novim občinstvom

Piera Ravnikar program galerije snuje zelo premišljeno, "vse, kar je v galeriji, je tukaj z določenim namenom, vsaka razstava išče in na svoj način nagovarja novo drugačno občinstvo". Začela je sredi novembra 2017 s skupinsko prodajno razstavo likovne umetnosti avtoric mlajše generacije - Nine Čelhar, Ivane Bajec, Nevene Aleksovski, Maje Babič Košir, Mine Fine in Helene Tahir.

Nina Čelhar, prodorna mlada slikarka, katere delo je uvrščeno tudi v likovno zbirko Riko, je bila kasneje predstavljena v sklopu samostojne razstave. Med drugim so v galeriji doslej visela dela vizualnega kolektiva Zek, fotografa mlajše generacije Tadeja Vaukmana, slikarke Urške Rednak, majska razstava Ljubezenska zgodba je vključevala dela Rona Preinfalka, ki je likovno preoblikoval ročno izvezene gobeline slovenske umetnice Petre Varl, ta hip pa so predstavljeni izbrani plakati vizualnega umetnika Jaše, vezani na projekt The Lovest, Revisited.

Vsaka od razstav je na ogled mesec dni, Piera Ravnikar pa želi, da so do konca postavitve na ogled prav vsa, tudi že kupljena dela. "Lepa stvar, ki z mano ostaja tudi po dolgoletnem ustvarjanju v Kinu Šiška, je, da tudi tukaj in zdaj delujem v interesu javnosti. Ni mi samo do tega, da sliko obesim na steno, jo prodam in potem se moje delo konča. Želim se razvijati skupaj z umetnikom, raziskovati skupnost od spodaj navzgor, zato aktivno delam tudi na odnosu z različnimi javnostmi, ustvarjam kratke dokumentarne formate, gradim arhiv, povezujem različne pobudnike in umetniške iniciative. Projekt se zame nikakor ne konča z razstavo. Želim, da se kolobari naprej," je povedala.

Kakšne pa so cene del mladih umetnikov v Sloveniji? Cena je vselej odvisna od prepoznavnosti in uspešnosti umetnika, velikosti dela, medija, uporabljene tehnike, itd., pojasni galeristka. Umetniško delo večje velikosti umetnice Nine Čelhar je bilo na prodaj za 2800 evrov, za originale manjših formatov se cene gibljejo med 300 in 700 evri, grafike so seveda cenejše. Te so na voljo v seriji prodajnih razstav grafične ustvarjalnosti R-edition, za katero Piera Ravnikar enkrat mesečno izbere avtorja mlajše generacije, s katerim ustvari grafike v omejeni nakladi do 30 izvodov. Te so na dan odprtja razstave na voljo po 50, nato pa po 75 evrov.

Osveščanje o pomenu nakupa umetnin mladih ustvarjalcev

Piera Ravnikar meni, da je v našem prostoru denarja za potencialni nakup umetniških del dovolj, žal pa umanjkajo znanje in izkušnje ter posledično tudi zanimanje za področje umetnostnega trga. "S tem imam v mislih tudi aktivno zavedanje, da posameznik z nakupom umetniškega dela ne postane samo lastnik originala z izjemno vrednostjo, ampak s tem dejanjem aktivno podpre tudi sodobno likovno produkcijo trenutno delujočih umetnic, umetnikov in kolektivov," je poudarila sogovornica.

"Nekomu, ki rad kupuje digitalne kopije v neomejenih izvodih za 20 evrov, predlagam, da raje izbere grafike v omejeni nizki nakladi, v vrednosti 50 evrov, s tem, da bo morda to delo v prihodnosti imelo tudi večjo vrednost, kot je aktualna. Nakup umetnine ima lahko tudi investicijski potencial - denar vložiš v nekoga, za katerega meniš, da je na pravi poti in mu bo lahko uspelo," je poudarila.

Opomnila je, da številni mladi in uveljavljeni vizualni umetniki živijo z danes na jutri: "V Sloveniji imamo kar nekaj umetniških šol in akademij, poleg državnih še privatne, ki letno ponudijo res visoko število šolanih slikarjev in kiparjev za naš prostor. Od tega se velika večina preneha ukvarjati z dejavnostjo, za katero so se šolali, ker z njo na trgu enostavno ne morejo preživeti in raje uberejo drugo profesionalno pot. Nekaj malega se jih izseli v tujino, preostalih nekaj pa ostane v Sloveniji, ker so si zaprisegli, da bodo samo umetniki in nič drugega. Vse življenje dobesedno praskajo, saj so njihovi edini viri zaslužka minimalne razstavnine, nekaj malega dobijo od prodaje del ali pa so primorani delati po naročilu, kjer gre pogosto za oddaljevanje od njihovega umetniškega izraza."

V prihodnje bo program segal preko meja

Za poletje Piera Ravnikar pripravlja prav posebno skupinsko razstavo, projekt AIR4. Na enem mestu se bo predstavilo 100 vzhajajočih kot tudi že uveljavljenih mednarodnih umetnikov različnih generacij, ki so prav za to priložnost ustvarili 100 originalnih umetniških del. Povabila jih je, da sodelujejo z umetniškim originalom v formatu A4, ki bo v sklopu razstave na voljo po dostopni ceni, za 100 evrov.

S tem želi spodbuditi zainteresirano javnost in tudi tiste, ki se doslej še niso opogumili in niso prestopili praga prodajne galerije, da to storijo: "Menim, da tisti, ki enkrat v umetniško delo vloži 100 evrov, naslednjič lažje vloži več, morda za drugo delo ali pa za večje delo istega umetnika."

Ravnikar Gallery Space že zdaj med drugim nagovarja in krepi tudi mednarodno sodelovanje ter povezuje ustvarjalce, strokovno in zainteresirano javnost, tako doma kot v tujini: "Domača in mednarodna iniciativa sodelovanj in mreženj pomeni korak k povezovanju sorodnih umetniških iniciativ, prostorov in projektov z namenom promocije v širši regiji. Strateške smernice programa so tako predvsem v izmenjavi aktualnih vsebin, največ poudarka pa bo galerija v prihodnje namenila gostovanju sodobne regijske produkcije in promociji slovenske umetnosti v mednarodnem prostoru."