Na Fakulteti za arhitekturo razstava seminarskih študentskih del

Na Fakulteti za arhitekturo deluje 15 splošnih in 16 usmerjenih projektnih studiev oziroma seminarjev, pri čemer posamezni studii aktivno sodelujejo tudi s tujino.

Kot so zapisali ob razstavi, živimo v času, ki se v marsičem razlikuje od časa naših staršev in starih staršev, kljub temu pa živimo v prostorih, ki se od takrat niso prav dosti spremenili. Na to dilemo podajajo odgovore mladi arhitekti pod vodstvom profesorja Tomaža Krušca.

V studiu Roka Žnidaršiča se letos osredotočajo na vprašanja sodobnega bivanja na mestnem obrobju. Nastali so novi bivalni prostori na območju med Štepanjskim naseljem, Fužinami, Litijsko cesto in obvoznico.

S pomočjo arhitekturnih intervencij so študentje pod vodstvom Aleša Vodopivca raziskovali možnosti za integracijo družbenih subkultur v vsakodnevno življenje na območju bivše tovarne Rog v Ljubljani. Zahtevna in zanimiva naloga s poudarkom na sožitju z naravo in okoljem je tudi ureditev počitniškega kompleksa za otroke socialno ogroženih družin na Krki - torej na področju, ki ni namenjeno gradnji objektov. Rešitev so pripravili prav tako študenti Vodopivca.

Tema seminarskih projektov pod okriljem profesorja Vase J. Perovića je tipologija skozi različne programske scenarije, od tipologije stanovanjskih hiš, večstanovanjskih objektov, vse do muzejskih objektov. Muzejsko tipologijo študenti raziskujejo v okviru prenove in novogradnje galerijske stavbe dunajske Secesije.

Dekan fakultete Matej Blenkuš je s svojimi varovanci odprl posebne vrste diskurz o razvoju arhitekture šol, zdravstvenih domov, vojašnic, zaporov, azilnih domov, fakultet in študentskih domov v prihodnosti. Tudi o tem, ali je arhitektura dovolj odporna za transformacije ter pripravljena na spremembe pri načrtovanju stavb, ki jih danes sploh še ne poznamo.

Med mednarodno obarvanimi seminarji pa izstopa naloga študentov Špele Hudnik, ki so na inovativen in trajnosten način raziskali podzemne arhitekturne priložnosti Pariza, ter steklarski kompleks na otoku Murano v beneški laguni, s katerim so študentje pod mentorstvom Lucije Ažman Momirski opremili svoje idejne rešitve zlasti z vsebinami za stalne prebivalce otoka.

Opozarjajo še na idejno zasnovo 56-nadstropnega nebotičnika v območju bivše tovarne Kolinska, ki so ga skupaj s celostno ureditvijo območja pripravili pod okriljem Tomaža Slaka. Njegovi študenti iščejo meje sodobne, sonaravne, zanimive, posebne gradnje z dodano vrednostjo, pri tem pa ponujajo izjemne in inovativne arhitekturne rešitve.

V sodelovanju z Občino Mislinja pa so se študenti profesorja Tadeja Glažarja med drugim lotili strateškega razvojnega snovanja občine in mesta Mislinja.

Na razstavi pa bodo predstavljene tudi nekatere konkretne urbanistične in arhitekturne predloge v slovenskem prostoru, med njimi urbanistična in arhitekturna preobrazba Gornjega Grada, prestolnica Ljubljana (Drama, Kongresni trg, Rog, Kolinska, Šumi, Območje UKC, Štepanjsko naselje, Bizovik), ureditev obrežja Krke, trajnostno naselje med Novo Gorico in Gorico ter vizija občine in mesta Mislinje.