Na kongresu slovenskih založnikov naj založnica Nela Malečkar, naj knjigotržec Samo Vadnov

Kot piše v utemeljitvi nagrade, so pisatelji in njihove knjige pri Neli Malečkar res v dobrih rokah. Ni veliko urednikov, ki bi poleg samoumevne načitanosti, širine in razgledanosti premogli tudi njeno kondicijo in disciplino. Izrazit uredniški pečat, ki ga je vtisnila "svojim" knjigam, podčrtujejo iskrive in duhovite predstavitve, kjer zaživi njen izjemen dar za spraševanje in predvsem poslušanje.

Nela Malečkar urednikuje že dolgo, do leta 2005 pretežno v tiskanih medijih, nato je postala prva urednica izvirnega leposlovja za odrasle v zgodovini Mladinske knjige; dotlej so to mesto zasedali izključno moški.

Njena tako imenovana "sprotna" produkcija, ki je s svojimi psihosocialnimi razsežnostmi in s pahljačo karakternih posebnosti v resnici vse prej kot sprotno opravilo, izhaja v zbirkah Prvenci in Nova slovenska knjiga, ki jo poleg vsebinske vrhunskosti odlikuje in zaokrožuje tudi oblikovna prefinjenost.

Poleg tega si je zamislila in dosledno izpeljala vrsto enkratnih, izjemno kompleksnih knjižnih projektov, ki so obogatili slovensko knjižno pokrajino. Na prvem mestu je serija albumov, ki jo je s trojico Kosovel-Gregorčič-Trubar vzpostavil Aleš Berger, Nela Malečkar pa jo je le prevzela, ampak, če ob tem upoštevamo še zbirko Spomini in izpovedi, razvila in zaokrožila v impozantno knjižnico velikanov slovenstva.

Bralce tudi skoraj vsako leto razveseli s kako že skoraj pozabljeno "izkopanino", letos je tovrstna poslastica Šopek Cankarjevih pisem, ki so znova natisnjena prvič po prvi objavi leta 1943. Pravkar pa je izšel tudi album razglednic Aleša Debeljaka, še piše v utemeljitvi.

Samo Vadnov zastopa večinoma družboslovne in humanistične založbe, pa tudi nekaj galerij, muzejev, visokošolskih in raziskovalnih ustanov ter kakovostne male založbe in samozaložnike. Opraviti ima s ciljnim bralstvom, s poučenim bralstvom, tako rekoč z intelektualci, s temi pa, kot se ve, ni lahko. Prav tako je znano, da področje družboslovnih in humanističnih knjig ne pozna nekih silnih vzponov v povpraševanju in prodaji, piše v utemeljitvi.

Zato je, kot še piše, v za knjigo v vseh pogledih hudih časih še bolj pomembno opozoriti na take vrste knjigotržca in njegovo odlično delo s kupci, pri organizaciji dogodkov in pri promociji knjig.

Kongres slovenskih založnikov je potekal v hotelu Rikli Balance. Zbrani so se v letu, ko mineva četrt stoletja, odkar so se slovenski založniki združili v društvo, ozrli na prehojeno pot in obenem pozornost usmerili k izzivom prihodnosti. V sklopu kongresa je potekala tudi razprava o projektu Slovenija, častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma. Na petem in obenem zadnjem v seriji javnih posvetov so se posvetili potencialom in promocijskim priložnostim za založniško panogo.