Ob zaključku 14. Kino Otoka: Izola je ponovno zaživela kot filmsko mesto

Med občinstvom festivala so bili po besedah Tanje Hladnik tako obiskovalci iz obalne regije kot tudi ljubitelji filma, ki so se na obmorski festival pripeljali od daleč. Programe so organizatorji Kino Otoka namenili različnim občinstvom, "ne zgolj različnih starosti, ampak tudi različnih zanimanj".

"V Art kinu Odeon smo prikazali program, primeren za nekoliko bolj zahtevne cinefile. Med drugim kratke filme slovenskega eksperimentalnega avtorja Andreja Zdraviča, s katerim smo v nedeljo zaključili projekcije v art kinu. Po drugi strani smo v letnem kinu na Manziolijevem trgu prikazali program, ki je pritegnil najširšo javnost. Letos smo ponovno vzpostavili to odprto letno prizorišče, ki so ga naši obiskovalci lani žal pogrešali," je povedala direktorica festivala.

Spomnila je, da so ponovno pripravili selekcijo kratkih filmov Video na plaži in z njimi razživeli dogajanje na izolskem Svetilniku, ponovno pa je bila v polnem teku tudi Podmornica - Otok za mularijo, program namenjen otrokom, mladim in družinam ter filmsko-vzgojnim delavcem.

Poleg filmskih navdušencev so festival že drugo leto zapored obiskali tudi filmski profesionalci. V zaokroženi obliki je ponovno potekal program PRO Otok, katerega fokus sta bila oblikovanje zvoka in filmska montaža. Po besedah Tanje Hladnik se je v sklopu programa v Izoli izobraževalo 12 obetavnih filmskih profesionalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije.

Vreme je bilo kljub napovedim in ujmam v vzhodni Sloveniji za obiskovalce Kino Otoka ugodno, le v petek jim je dež malo zagodel. Ko so se tako v petek filmski otočani s projekcijami zatekli v izolski Kulturni dom, je otoški gost Marco Piccarreda v pogovoru pred projekcijo svojega filma Mestni vrtovi občinstvo pozdravil s stavkom: "To ni festival, ampak topel objem."

Ker se ob zaključkih snujejo tudi novi začetki, so organizatorji festivala z mislimi nekoliko že pri prihodnji, jubilejni 15. izdaji: "V tem trenutku se ukvarjamo predvsem s tem, kako v Izoli obiskovalcem ponuditi še več kakovostnih, zanimivih filmskih prizorišč. Razmišljamo namreč o tem, kako lahko film ponesemo med tiste, ki ne zahajajo redno v art kinematografe, kako lahko film ponesemo na ulice in na nove lokacije."

Letos so denimo na novo za en večer oživili prizorišče Na Largu pri špini, kjer so prikazali program krakih filmov režiserja Jana Cvitkoviča, enega od pobudnikov in ustanoviteljev Kino Otoka in letošnjega gosta. Gre za mali trg v bližini Manziolijevega trga, ki vse leto živi kot pravo jedro starega mestnega dela Izole in je prostor združevanja kulturno in družbeno aktivnih domačinov. Za prihodnje leto pripravljajo tudi sodelovanja z nekaterimi evropskimi filmskimi festivali, med drugim s filmskima festivaloma iz Oldenburga ter Sofije, je še razkrila direktorica festivala.

Otoški filmi svojo pot nadaljujejo v Ljubljani v sklopu programa Otok v Ljubljani. Nocoj bodo v Kinodvoru prikazali film Kongo na sodišču v režiji Mila Raua. Projekcija je tudi preddogodek mednarodnega festivala Mladi levi, na katerem je režiser večkrat gostoval s svojimi gledališkimi predstavami.

Do konca junija bodo v Kinodvoru prikazali še "otoške" film Jupitrova luna Kornela Mundrucza ter v sklopu Kinobalona filma Superjunakinja Modo (režija Likarion Wainaina) ter Revolucija lesenih konjičkov (Selma Vilhunen). V Slovenski kinoteki pa bodo prikazali še Divje fante v režiji Bertranda Mandiceja ter z znakom zvezde naslovljeni film režiserja Johanna Lurfa.