Na hitro prelistano 16.6.2018 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 16. junija - Kulturni center Maribor je v zbirko Frontier dodal osebno zgodbo Rasta Božiča Osamosvojitelj, pri Založbi Miš je izšla slikanica Gaje Kos in Zvonka Čoha Grdavši in presenečenje. V beri poletnega branja pri Mladinski knjigi je knjiga J.K. Rowling Zelo dobra življenja, Založba ZRC pa je izdala znanstveno monografijo Mariborske osebnosti.

Ljubljana. V monografiji zbrane biografske študije z naslovom Mariborske osebnosti avtorice Mateje Ratej. Foto: STA

Ljubljana.
V monografiji zbrane biografske študije z naslovom Mariborske osebnosti avtorice Mateje Ratej.
Foto: STA

Ljubljana. Knjiga Rasta Božiča z naslovom Osamosvojitelji. Foto: STA

Ljubljana.
Knjiga Rasta Božiča z naslovom Osamosvojitelji.
Foto: STA

Ljubljana. Knjiga avtorice Gaje Kos z naslovom Grdavši in presenečenje. Foto: STA

Ljubljana.
Knjiga avtorice Gaje Kos z naslovom Grdavši in presenečenje.
Foto: STA

Ljubljana. Knjiga J.K. Rowling z naslovom Zelo dobra življenja. Foto: STA

Ljubljana.
Knjiga J.K. Rowling z naslovom Zelo dobra življenja.
Foto: STA

OSAMOSVOJITELJ - ŽIVLJENJSKA ZGODBA IN SPOMINI RASTA BOŽIČA

Osamosvojitelj je tretja knjiga Rasta Božiča, leta 1959 rojenega Novomeščana, ki popelje skozi svojo življenjsko zgodbo, spomine na osebno rast in zorenje ter hkrati osamosvajanje in osvobajanje. Zgodbo svojega življenja pripoveduje z veliko mero humorja, ponekod anekdotično ali celo burleskno, je v spremni besedi zapisala etnologinja in muzejska svetovalka Ivica Križ.

Kot piše na platnicah knjige, ki jo sicer krasi Impresija v modrem Janka Orača, se Osamosvojitelj z bralcem sprehodi skozi življenje mladega navdušenca za glasbo, študenta v času Jugoslavije, disc jockeya v novomeškem nočnem klubu, enega izmed pionirjev glasbenega festivala Rock Otočec, vojaka v JLA - pravzaprav čisto navadnega Slovenca.

Ivica Križ je prepričana, da je knjiga za etnološko stroko in druge družboslovne vede dragoceno delo tudi kot vir za preučevanje bivanjskih in družbenih razmer v Novem mestu v obdobju socialistične Jugoslavije, otroških iger na ulici in ob reki Krki, sankanja in smučanja, družabnega življenja dijakov in študentov, takratnega glasbenega prizorišča in tako naprej. Poglavja o služenju vojaškega roka obenem razkrivajo razmere, miselnost in nesmisle v jugoslovanski armadi.

ZELO DOBRA ŽIVLJENJA - NAVDIHUJOČE MISLI J.K. ROWLING

Avtorica serije sedmih knjig o Harryju Potterju J.K. Rowling je leta 2008 nagovorila zbrane na podelitvi diplom na Harvardu, eni najbolj elitnih svetovnih univerz. Spregovorila je o dveh zanjo zelo osebnih temah: o postranskih koristih neuspeha in moči domišljije. Z mladimi diplomanti je delila zgodbe svojega življenja in jim zastavila mnoga provokativna vprašanja. Te zgodbe in vprašanja so od takrat še marsikoga navdihnili, da se je vprašal, kaj pomeni imeti dobro življenje.

"Ne potrebujemo čarovnije, da bi spremenili svet, v nas je že vsa za to potrebna moč," je dejala in poudarila, da imeti pogum za neuspeh, je za dobro življenje tako bistveno kot katero koli konvencionalnejše merilo uspeha. Sposobnost vživljanja v druge - še posebej tiste, ki so na veliko slabšem od nas - pa je dana zgolj ljudem in tej svoji lastnosti moramo na vsak način omogočiti, da se krepi. Njen slavni govor je zdaj na voljo tudi v knjižni izdaji.

GRDAVŠI IN PRESENEČENJE - TRETJA V NIZU ZGODB O MALI GRDOBICI, ATU GRDAVŠU IN MAMI GRDUHINJI

Grdavši iščejo odgovor na vprašanje, kako se pripravi presenečenje. Mama Grduhinja je prepričana, da za pripravo presenečenja obstaja recept, ata Grdavš meni, da za to obstajajo pravila, mala Grdobica pa, da je potrebna le dobra ideja.

Kot so zapisali pri Založbi Miš, je Grdavši in presenečenje Gaje Kos, ki jo je s pritajenim občutkom za estetiko grdega domiselno ilustriral Zvonko Čoh, tretja v nizu besedil o samosvojih, radoživih in veseljaških grdavših, ki si človeški svet tolmačijo na prav poseben način. Zbirko pripovedi o grdavših dopolnjujeta kartonka Grdavši in dež ter ilustrirana knjiga Grdavši.

MARIBORSKE OSEBNOSTI - MOZAIK BIOGRAFSKIH ŠTUDIJ, KI JIH VEŽE MARIBOR

Kot je v predgovoru zapisala urednica Mateja Ratej, je bila osnovna intenca za oblikovanje imaginarne skupine osebnosti, ki je ne povezuje niti čas niti področje ustvarjanja, temveč le Maribor, želja po oblikovanju podpornega okolja Novemu slovenskemu biografskemu leksikonu. Opazna je namreč slabša zastopanost osebnosti iz širšega mariborskega prostora v Slovenskem biografskem leksikonu, ki je izhajal med letoma 1925 in 1991, kar je posledica velikih družbenih pretresov v mariborskem mikroprostoru 20. stoletja.

V monografiji zbrane biografske študije skušajo odpreti pogled na bolj ali manj pozabljene ljudi, ki so se rodili v Mariboru ali so v njem ustvarjali, nekateri vse življenje, drugim pa je (bilo) mesto le ena od življenjskih postaj. Začne se z Edwardom Clugom, konča z Ivanom Vomerjem. Dodatek k monografiji so pesmi Borisa A. Novaka o svoji teti Mari Čepič.