Od blizu 17.6.2018 12:00

Popotovanje po skritih kotičkih LGL vse do zvezdnatega neba

pripravila Maja Čehovin Koriska

Ljubljana, 17. junija - V Lutkovnem gledališču Ljubljana (LGL), ki letos praznuje 70-letnico delovanja, med številnimi programi ponujajo tudi voden ogled gledališča, poimenovan Skriti kotički. Otroci in odrasli se imajo v družbi zaposlenih priložnost sprehoditi po gledališču in si ogledati odre in zaodrja ter pokukati v lutkovno delavnico, maskirnico in tonsko kabino.

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Lutkovno gledališče.
Vodeni ogled po Lutkovnem gledališču.
Foto: Daniel Novakovič/STA

LGL je bil ustanovljen leta 1948 kot Mestno lutkovno gledališče, ob čemer v letošnjem letu slavijo 70. obletnico delovanja, prostore v Mestnem domu pa ima od leta 1984. Delo gledališča gradi na 100-letni tradiciji slovenskega lutkarstva. Z ustanovitvijo Lutkovnega muzeja na Ljubljanskem gradu pa je gledališče tudi uradno postalo skrbnik dragocene dediščine. Tako kot zgodovina gledališča je pomembna tudi zgradba, v katerem deluje, ki je dobesedno do roba zapolnjena z dramsko in lutkovno umetnostjo.

V LGL delujejo profesionalni igralci in animatorji, enega od odrov pa si delijo z ljubiteljskim Šentjakobskim gledališčem. Dramski igralec Rok Kunaver, ki je sodeloval pri zadnjem vodstvu letošnje sezone, je mladim radovednežem predstavil razlike med profesionalnimi igralci, ki so svoje življenje posvetili igranju in se vse dneve ukvarjajo s teksti, govorom ter se nenehno izpolnjujejo na različnih področjih, in ljubiteljskimi igralci, ki igranje jemljejo kot hobi ob rednem delu, a se mu posvečajo z vsem srcem. Poudaril je, da je soobstoj obeh segmentov za kulturo izrednega pomena.

Oder, nad katerim se bohoti zvezdnato nebo

Skupno ima LGL šest prizorišč, pet se jih nahaja v stavbi na Krekovem trgu, šesto, Kulturnica, pa na Židovski stezi. Ogled se je začel pred Malim odrom, najmlajše obiskovalce pa sta najbolj pritegnila Oder pod zvezdami in Tunel. Oder pod zvezdami se nahaja v tretjem nadstropju zgradbe, lahko bi rekli, da sili proti nebu, njegova posebnost pa je steklena streha, zaščitena z žaluzijami, ki jih ob jasnih nočeh odprejo in tako lahko obiskovalci tudi dejansko občudujejo zvezdno nebo, je povedala hostesa Ana Kozina, ki je vodila ogled.

V zadnjih letih priljubljeno prizorišče pa je Tunel, nekonvencionalen gledališki prostor pod Ljubljanskim gradom za do 50 gledalcev, v katerem se temperatura giblje okrog 11 stopinj Celzija, kar je v soparnih dneh prav prijetno, nekoliko manj prijetno pa se zdi za posedanje ob enourni predstavi. A v gledališču poskrbijo za vse. Obiskovalcem ponudijo odeje, za večmedijsko prostorsko postavitev V zavetrju časa pa sta že njegovi avtorici Meta Grgurevič in Urša Vidic pomislili na obiskovalce in jih odeli v plašče. Do konca sezone je v Tunelu mogoče ujeti še dramsko predstavo po romanu Dostojevskega Zločin in kazen v režiji Mirjane Medojević, sicer pa so vanj postavili tudi predstavo Nekje drugje v režiji Tina Grabnarja za gledalce, starejše od sedem let.

Zaodrje ima poseben čas in vlogo

Ravno v času ogleda se je sklenila ponovitev izredno priljubljene predstave Bi se gnetli na tej metli? v režiji Jake Ivanca, v kateri v vlogi čarovnice nastopa igralka Alenka Tetičkovič. Ob obisku zaodrja se je ravno nahajala v maskirnici, kjer so ji odstranjevali masko. Ob tem je poklepetala z najmlajšimi, ki so se dobro izkazali pri poznavanju junakov iz slikanice Julie Donaldson in ilustratorja Axla Schefflerja, ter se pritožila nad neznosno vročino na odru v soju reflektorjev, ki je bila v vročem poletnem popoldnevu še bolj nevzdržna. Tudi LGL kot ostala gledališča poleti zapre svoja vrata, saj, kot se je pošalila igralka: "Gredo vsi gledalci na počitnice, igralci pa nimajo komu igrati."

Stavba na Mestnem trgu je bila zgrajena 1899 kot večnamenska stavba z dvorano in prostori za gasilce, reševalno postajo in mestne stražnike. Iz teh časov ima ohranjen stolp, iz katerega so gasilci bdeli nad mestom in zaznavali požare. Na željo nekdanjega direktorja LGL Ignacija Šunjića so v stolp namestili uro, v veselje številnih generacij otrok pa iz nje vsako polno uro, od 8. zjutraj do 20. zvečer, pokukata Martin Krpan in njegova Kobilica, glavna junaka slovite povesti Frana Levstika. Prav poseben občutek je bil pokukati v njuno skrivališče in si ju ogledati ob blizu.

Velika večina lutk nastane v hišni delavnici

Posebnost gledališča je zagotovo njegova delavnica, v kateri izdelajo večino lutk, ki jih uporabljajo v svojih predstavah. V delavnici sicer redno deluje šest zaposlenih, ki se jim pri izdelovanju določene vrste lutk za posamezno predstavo po potrebi pridružijo gostujoči ustvarjalci iz Slovenije in tujine. Ta sodelovanja so konstruktivna tako za izdelovalce lutk kot tudi za ostale sodelujoče pri predstavah, saj se vselej naučijo česa novega. Zanimivo je, da lutke ponavadi izdelajo iz pene, ker je ta material cenejši in lažji za oblikovanje, šele ko pridejo do želene oblike, pa jo ustvarijo iz lesa ali drugih materialov.

Lutke in igralce oblečejo v šivalnici, zelo pomembni člani kolektiva pa so tudi lučni in tonski mojstri, brez katerih ni nobene predstave. Če pa vas zanima, kdo je vsega kriv, če predstava ne steče, kot bi morala, je Kunaver v šali razkril, da je to inspicient ali vodja predstave, ki ima nalogo vselej preveriti prisotnost igralcev in preostale ekipe ter zagotoviti, da je vse na svojem mestu. "Čeprav se zdi kakšna predstava na odru mirna, je v zaodrju vselej zelo dinamično," je opomnil.

V prostorih Mestnega doma na Krekovem trgu, kjer danes deluje LGL, je med letoma 1920 in 1924 kot prvo (pol)poklicno lutkovno gledališče na Slovenskem delovalo Slovensko marionetno gledališče, ki ga je vodil pionir slovenskega lutkarstva Milan Klemenčič (1875-1957). Kunaver je spomnil na njegovo znamenito predstavo Doktor Faust iz leta 1938, z replikami miniaturnih likov iz njegove prav tako znamenite predstave Sovji grad pa so v LGL v koprodukciji s francoskim gledališčem postavili predstavo Misterij sove v režiji Renauda Herbina.

Bi imeli na odru kaj treme?

Obiskovalci smo imeli možnost tudi stopiti na Mali oder in si zamisliti, kako bi se odrezali v vlogi igralca. Najbolj samozavestni so bili najmlajši, ki jim trema "niti slučajno" ne povzroča težav. In še nekaj se velja spomniti, ko se boste naslednjič v lutkovnem gledališču jezili na tiste, ki sedijo v vrsti pred vami in motijo vaš pogled na oder. To, da imajo dvorane v lutkovnih gledališčih majhne naklone zato, ker je lutke mogoče dobro opazovati zgolj v omejenem zornem kotu.

Zakaj pa je mala dvorana bolj primerna za mlajše otroke? Med drugim za primere, ko se dete, ki se na obisk v gledališču morebiti še navaja, dogajanja na odru morda ustraši ali pa naveliča in je treba z njim posledično predčasno zapustiti dvorano. Se pravi, za lažje, čim manj moteče "pobege". Za starše je ob tem zabaven zapis na enemu od hodnikov: "Ko bežite pred gledališko igro, sledite izhodom."

V minulih štirih letih, odkar v LGL izvajajo vodene oglede po gledališču, so jih našteli 73, udeležilo pa se jih je 1361 obiskovalcev. Ob letošnji 70. obletnici se v LGL še z večjim žarom in nostalgijo spominjajo predstav, "ki so bile prve, ki so bile najuspešnejše, najlepše, najbolj igrane in najbolj nepozabne". Takšna je zagotovo Sovica Oka, "ki s svojo patino časa ne izgublja svojega čara in se zapisuje med eno najpomembnejših predstav gledališča". Poklonili so ji tudi razstavo Odprašeno: Sovica Oka, z ogledom katere se je popotovanje po gledališču sklenilo.