misliMineva 50 let od smrti pesnika Salvatoreja Quasimoda
Ljubljana, 14. junija - Na današnji dan pred 50 leti je v Neaplju preminil italijanski pesnik in prevajalec Salvatore Quasimodo, ki je za svojo poezijo in prevode leta 1959 prejel Nobelovo nagrado. Otroštvo je preživljal med prvo svetovno vojno, mladost pod fašizmom in se kot priznan pesnik znašel v primežu druge svetovne vojne, kar je za vedno zaznamovalo njegovo liriko.
Rodil se je 20. avgusta 1901 v kraju Modica na Siciliji v družini železniškega uradnika. Študiral je gradbeništvo in matematiko v Palermu in Rimu, kasneje je končal tudi študij književnosti. Od leta 1940 je poučeval italijansko književnost na Visoki šoli za glasbo v Milanu, ob tem je pisal gledališke kritike za tednik Tempo in prevajal iz grščine in latinščine.
Kot pesnik je bil najprej pod vplivom hermetizma, namenjen ozkemu krogu poznavalcev moderne lirike, njene metaforike in estetskih učinkov. Pod tem vplivom je opeval spomin na Sicilijo, njeno naravo in morje, ki jih je doživljal skozi prizmo panteizma, filozofskega nauka, ki uči, da je materialni svet le zunanji izraz božanskega bitja.
Po letu 1945 se je pod vplivom vojnih grozot usmeril v socialno poezijo. Pisal je enostavnejše, tople verze o težki usodi posameznika v sodobni družbi. Tudi v obliki se je oddaljil od hermetizma in se naslonil na klasično, zlasti latinsko poezijo.
Njegova najpomembnejša dela so pesniške zbirke Acque e terre (1930), Oboe sommerso (1932), Odore di eucalyptus (1933), Erato e Apollion (1936), Poesie (1938), Ed e subito sera (1942), La vita non e sogno (1949), Tutte le poesie (1960) in Dare e avere (1966) ter zbirka esejev Il poeta e il politico (1965). Prevajal je tudi dela Williama Shakespearea, E. E. Cummingsa, Pabla Nerude in Moliera.
Quasimodo je Nobelovo nagrado za književnost prejel za "lirično poezijo, ki s klasično ognjevitostjo izpričuje tragične življenjske izkušnje".