Muzej Viktorije in Alberta predstavlja življenje Fride Kahlo onkraj umetnosti

Razstava Frida Kahlo: Making Her Self Up prikazuje predmete iz Modre hiše, umetničinega domovanja v Ciudad de Mexico, kjer je umrla leta 1954, stara 47 let. Hiša, ki jo je spremenila v studio, v njej pa se je rodila, odrasla, živela in ustvarjala, je obenem služila kot pribežališče za izgnanega sovjetskega revolucionarja Leona Trockega, s katerim je imela afero.

Po besedah ene od kuratork razstave Claire Wilcox ta postavitev daje močan vpogled v to, kako je Frida Kahlo zgradila svojo lastno identiteto. Videti je mogoče njene obleke, nakit, pisma, slike, družinske fotografije, medicinske steznike, ličila, ki jih je uporabljala, da bi poudarila svoji neprekinjeni obrvi, zdravila in nožno protezo. Zadnja ima rdeč škorenj in nekaj kitajskih vezenin ter celo zvonček. "Zakaj bi bila noga grda, če je bila umetnica," je pripomnila mehiška kuratorka razstave Circe Henestrosa.

Zdravstvene težave Fride Kahlo (1907-1954) so bile velike, a je slikarka to uspela obrniti v prednost. Hči nemškega fotografa in mehiške matere domorodnega in španskega porekla je kot otrok zbolela za otroško paralizo, zaradi katere je posledično imela desno nogo krajšo od leve. Leto pred smrtjo pa so ji jo amputirali.

Ko je bila stara 18 let, je avtobus, na katerem je bila na poti iz šole, trčil s tramvajem. V nesreči je utrpela hude telesne poškodbe, med drugim zlom hrbtenice na treh mestih, več zlomljenih kosti in poškodovane spolne organe. Njene sanje o študiju medicine so se razblinile, vendar se je ob dolgotrajnem okrevanju posvetila slikarstvu s pomočjo posebnega stojala in ogledala, ki sta ji omogočala ustvarjanje avtoportretov iz postelje.

"To je bil začetek velike umetniške kariere, a tudi začetek njenih ran," je povedala Circe Henestrosa, ki je leta 2012 pripravila razstavo njenih oblačil v Modri hiši. Kuratorka je s Frido Kahlo družinsko povezana. Njena teta je bila del slikarkinega intelektualnega kroga in ji je prinašala barvne bluze in obleke mehiških domorodcev iz Oaxace na jugu.

Frida Kahlo je želela pokazati svoje mehiške vrednote in se predstaviti kot "zelo mehiška" v obdobju takoj po mehiški revoluciji od leta 1910 do leta 1920, v kateri je država poskušala okrepiti svojo domorodno identiteto. Po besedah Circe Henestrosa je bila tudi komunistka, kar pa njen slog oblačenja ni odražal. Tedaj je začela nositi dolga krila, da bi zakrila nogo, in tedaj je prvič vzpostavila razmerje med telesom in oblačenjem.

"To smo želeli pokazati na tej razstavi: Frida kot oseba, Frida kot ženska, kot nekdo, ki je imela rada parfume, ki je bila izjemno ženstvena in ki ni dopustila, da bi jo določala invalidnost," je po poročanju AFP pojasnila Circe Henestrosa.