Slovenija 18.6.2018 22:24

Kočija s Cankarjevim klobukom povezala razstavi o velikanu slovenske književnosti

Ljubljana, 18. junija - V Cankarjevem domu (CD) in Mestnem muzeju Ljubljana so zvečer odprli razstavi v spomin na življenje in ustvarjalni opus Ivana Cankarja. Odprtja v CD se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je dejal, da Cankar vedno znova spodbudi k razmisleku o slovenskem značaju. Obe razstavi je povezala kočija s Cankarjevim klobukom.

Ljubljana, Cankarjev dom.
V počastitev 100. obletnice smrti Ivana Cankarja odprtje razstave Ivan Cankar in Evropa - med Shakespearom in Kafko, odprl jo je predsednik republike Borut Pahor.
Foto: Bor Slana/ STA



Kot je v nagovoru poudaril Pahor, mu je v veliko čast, da sodeluje pri odprtju razstave, ki je eden najpomembnejših dogodkov v Cankarjevem letu, ko zaznamujemo stoletnico Cankarjeve smrti. Podobna čast ga je doletela že lani, ko je predsedoval častnemu odboru za obeležitev 500. obletnice reformacije.

"Že lani, ko smo se Slovenci spomnili reformacije, Trubarja in njegovih sodobnikov, ki so nam dali jezik, smo se hkrati spomnili, da naše nacionalne korenine sežejo globoko v sredino prejšnjega tisočletja. To je razburkalo intelektualno in širšo javnost, saj je osupnila nad tem spoznanjem. Toda to je zelo malo v primerjavi s tem, kar je storila obeležitev stoletnice smrti Cankarja."

Zaradi obeleževanja stoletnice smrti narašča število dogodkov, projektov, razstav, slovesnosti, ki so tako ali drugače povezane s Cankarjem. Pahor opaža, da je Cankar danes veliko bolj prisoten, kot je bil prej, a ne samo zaradi naporov države in vseh, ki v Cankarjevem letu poskušajo spomniti na literatovo življenje, delo in kritično misel, ampak gre to po njegovem mnenju pripisati času, v katerem živimo.

"Morda se nas Cankarjevo delo pred krizo denimo, ko se je zdelo, da nam ogledalo ni potrebno, ne bi tako dotaknilo, kot se nas je v času po njej, ko smo ugotovili svoje šibkosti, tudi pomanjkljivosti našega osebnega in nacionalnega značaja. Poudaril bi rad, kako zelo je Cankar vedno znova razmigal intelektualno in siceršnjo slovensko javnost in nas spomnil na nekatere šibkosti, a tudi plemenitosti ter še enkrat poskrbel, da se Slovenci ukvarjamo tako s svojo preteklostjo kot prihodnostjo in zlasti s svojim značajem, kar ni nikoli odveč," je zaključil Pahor, ki predseduje častnemu odboru za počastitev 100. obletnice smrti Ivana Cankarja.

Zbrane v CD je sicer nagovorila tudi generalna direktorica CD Uršula Cetinski, ki upa, da bo razstava Ivan Cankar in Evropa - Med Shakespearom in Kafko pod vprašaj postavila ali celo razblinila nekatere stereotipe in zablode, ki spremljajo razumevanje Cankarjevih del. Ob tem je poudarila, da je bila razstava intelektualni in likovni izziv, saj je bilo treba izrazito komparativistično razstavo narediti vizualno čim bolj privlačno. To sta poskušala uresničiti likovnik Silvan Omerzu in arhitektka Katarina Štok Pretnar.

Kot je znova pojasnil avtor razstave Janko Kos, ki jo je pripravil v sodelovanju z Ženjo Leiler, razstava v CD umešča Cankarja v evropski kontekst. V prvem delu raziskuje vzpodbude, ki jih je Cankar črpal od velikih evropskih mislecev Platona, Marxa in Nietzscheja. Sledi pregled evropskih ustvarjalcev, ki so pustili sledove v njegovih delih, v osrednjem delu pa vzporeja 16 Cankarjevih del s sočasno evropsko literaturo. Razstavo sklenejo Cankarjevi interpreti.

Odprtje je zaznamovala pot od CD do Mestnega muzeja Ljubljana, mimo ljubljanske Drame, kjer je bil na balkonu kratek nastop igralca Marka Mandića z odlomkom iz Cankarjevih Hlapcev. Na to pot se je podala 160 let stara kočija, na kateri se je peljal Cankarjev klobuk. S tem so udejanjili znano anekdoto o Cankarju. Ko je nekoč prejel lep honorar, si je po koncu veseljačenja v mestu naročil dve kočiji na Rožnik. V eni se je peljal sam, v drugi njegova palica in klobuk.

V Mestnem muzeju Ljubljana so nato odprli razstavo z naslovom Ivan Cankar, ki s pomočjo izbranih citatov iz njegovih del sledi književnikovi življenjski poti, od Vrhnike in Ljubljane, prek Dunaja in Trsta, do Rožnika. Njen avtor je Blaž Vurnik, soavtor Janez Polajnar, oblikoval jo je Novi kolektivizem.

Razstavi bosta v CD in Mestnem muzeju Ljubljana na ogled do konca februarja.