Na Prangerju letos od zbirke s 30 pesmi do veličastnega eposa

Vodja festivala Pranger Urška P. Černe je pred 15. festivalom povedala, da gredo v zadnjih letih v pravo, "zelo resno smer", o čemer priča tudi letošnji izbor zbirk, ki je "zelo poseben, zelo oster in pomemben, ker odpira popolnoma nove prostore s tem, ko se ne ozira na to, kar je v družbi običajnega". "V zgodovini človeštva je bila neodvisna umetnost večkrat prva znanilka velikih družbenih sprememb, znanilka človekovega zavračanja nevzdržnih razmer in zdi se mi, da se iz sporočil letos izbranih del to vidi," je dodala.

O naboru devetih pesniških zbirk, ki bodo "dane na pranger", so odločali trije kritiki. Barbara Korun, ki je poudarila, da je izbor opravila kot pesnica, je izbrala Fatamorgano Anje Cimerman, zbirko Preveč vljudna Nataše Velikonja in zbirko Srednja leta Aleša Mustarja. Na današnji novinarski konferenci je povedala, da je skušala izbrati poezijo, ki je kar najbolj družbeno relevantna in primerna za razgovor, želela pa je tudi, da bi vsaj dve zbirki podpisali pesnici.

Aljaž Koprivnikar je v svoj izbor uvrstil epos Borisa A. Novaka Vrata nepovrata, ki ga bo zanimivo postaviti ob pesniške zbirke s 30 pesmimi, ki pa niso nič manj pomembne. Koprivnikar je ob Novakov epos v nabor uvrstil še zbirko Notranje zadeve Tiborja Hrsa Pandurja, ki po besedah kritika "v ambicioznem slogu prepleta sanje in resničnosti", ter zbirko v treh knjigah Naval pesnice Kristine Hočevar, v kateri pesnica "izpričuje neustavljivo silo pesniške govorice".

Domen Slovinič pa je v nabor uvrstil pesniško zbirko Tehno Ane Pepelnik, ki jo določajo "brezkompromisna pesniška drža, slogovna raznovrstnost in čustven naboj", zbirko Metamorfoze Vida Sagadina Žigona, "ki v marsičem predstavlja odmik od običajnih pesniških praks, ki smo jih vajeni brati pri nas", ter pesniško zbirko Dihaj Toneta Škrjanca, za katero je kritik zapisal, da predstavlja enega od Škrjančevih ustvarjalnih vrhuncev.

Močan del Prangerja je prevodni. Organizatorji festivala so si zamislili, da bi pesmi izbranih slovenskih pesnikov prevedli v baskovski jezik. Za to morali najprej pripraviti španske prevode, ki so po besedah vodje prevajalskega programa Nade Grošelj zaživeli po svoje, in tako je letošnja prevodna knjižica kar trojezična. Posebej je opomnila na prevajalsko okroglo mizo, ki bo v Rogaški Slatini potekala 29. junija. Za prevode v španščino je poskrbelo več prevajalcev, v baskovski jezik pa je prevajal priznani baskovski avtor, ki se je veliko ukvarjal z ljudsko poezijo, Juan Kruz Igerabide v sodelovanju z Barbaro Pregelj.

Slednja je tudi koproducentka novega, jesenskega dela Prangerja, ki bo potekal od 11. do 15. novembra v več krajih, in bo mednarodne narave. Prva izdaja bo osredotočena na baskovski jezik, v gosteh pa bosta Juan Kruz Igerabid ter pesnik mlajše generacije in literarni kritik Benjat Sarasola.

Ob začetku festivala s konceptualno razpravo Poezija & terapija bodo čez teden dni v Trubarjevi hiši literature naznanili tudi, kdo je letošnji dobitnik oziroma dobitnica Stritarjeve nagrade, ki jo v Društvu slovenskih pisateljev podeljujejo mlademu literarnemu kritiku. Nagrado, ki jo je lani prejela Maja Šučur, bodo letošnjemu nagrajencu izročili ob zaključku festivala, 30. junija, v Rogaški Slatini.

Najmlajšim je namenjen program ELA - Mali Pranger, ki bo potekal v Rogaški Slatini in bo vključeval podelitev priznanj natečaja za otroško poezijo, kritikom-začetnikom pa program in natečaj za nagrado mlada kritika, ki bo podeljena v Ljubljani 27. junija.