Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

LADJAR Z LEPIMI STOPALI - FINSKA KOMEDIJA ZMEŠNJAV

Ladjar Aulis Rävänder je imel dva razloga, da se je počutil srečnega: imel je dober pristaniški vlačilec in dobro ženo, nov roman Ladjar z lepimi stopali začne finski avtor Arto Paasilinna. Kot so povzeli pri založbi, je njegove sreče, ki mu jo prinašata Vulcanus in Liisa, konec tisti trenutek, ko mu žena oznani, da ima ljubimca in da se želi ločiti. Ubogi ladjar za nasvet pokliče pomoč v stiski, pomotoma pa zavrti številko salona pedikerke Irene. Toda to se izkaže za srečo v nesreči, podobno ko Irene ugotovi, kako lepa stopala ima Aulis ...

Paasilinna s svojim posebnim humorjem, živopisnimi liki in odbitimi zgodbami že več kot 30 let navdušuje slovenske bralce. S prevodi del, kot so Gozd obešenih lisic, Zajčje leto, Tuleči mlinar, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami in Župnikov zverinski služabnik je nedvomno eden najbolj priljubljenih in prevajanih finskih avtorjev v Sloveniji. Ladjarja z lepimi stopali je iz nemščine prevedel Brane Čop.

KAJ ZMORE ZGODOVINA - PREDAVANJE FRANCOSKEGA ZGODOVINARJA

Knjiga Kaj zmore zgodovina vsebuje nastopno predavanje francoskega zgodovinarja Boucherona, ko je pred nekaj leti prevzel stolico za zgodovino oblasti v Evropi med 13. in 16. stoletjem na elitni francoski univerzi College de France.

Kot so zapisali pri založbi, gre za navdahnjeno predavanje, posejano tako z osebnimi vložki kot s pregledom nekaterih ključnih akterjev francoskega zgodovinopisja, ki skuša pokazati, kako je lahko preučevanje zgodovine namenjeno tudi umetnosti mišljenja, da je pisanje zgodovine lahko osvobojeno mrtvega jezika, da je zgodovina lahko angažirana, politična, torej vpeta v aktualno družbeno realnost, ter da je zgodovina lahko tudi zelo zabavna.

Boucheron se v svojem predavanju po navedbah Mance G. Renko ne opre na svoje strokovno področje, predvsem delovanje oblasti v Milanu med 13. in 16. stoletjem, ampak se loti teorije zgodovine. Pri tem se ne ponaša s svojim znanjem in se ne opira na dolgoletne raziskave, komaj odkrito arhivsko gradivo ali poznavanje podrobnosti, razumljivih le njemu, ampak se preprosto vpraša, kaj zmore zgodovina.

MOJA ABECEDA - RAZGIBANA SLIKANICA ŽE UVELJAVLJENEGA TANDEMA

Že uveljavljeni tandem Mitrevski-Gombač se je abecede inovativno lotil z rabo medmetov. Otroci se bodo zabavali med iskanjem sličic predmetov in živali, ki se začnejo s črko, ki je predstavljena, in so spretno umeščene v celostranske ilustracije prizorov iz življenja Marka in Gaje. Njunega sveta ne sestavljajo samo običajne besede - ob črki Č tako ne pomislita najprej na čokolado, ampak na ČU-ČU-ČU, kot se oglaša vlak, in ob črki H ne na hišo, ampak na HA-HA-HA, ker se rada smejita, so pojasnili pri založbi Miš.

EDVARD KOCBEK, ZBRANO DELO, DESETA KNJIGA, 2. DEL - PROGRAMSKO-POLITIČNI SPISI 1941-1951

Drugi del desete knjige zbranih del Edvarda Kocbeka prinaša njegovo programsko-politično ter širše kulturno in politično angažirano esejistično pisanje iz zadnjih dveh vojnih in prvih povojnih let. V njih se razkriva premalo raziskana in poudarjena Kocbekova politična, celo državniška vloga, ki jo je imel dve leti v novo nastajajoči državi FLRJ, še pred tem pa kot neformalni državni pooblaščenec v Vatikanu, ko je kot revolucionar, ki je sprejemal aktivno sodelovanje z marksisti-leninisti, skušal tlakovati pot novi državi v povojni skupnosti evropskih držav.

Prvi vzpon doseže Kocbekovo programsko-politično pisanje z govorom na Tivolskem kongresu (Fronta svobode na Slovenskem, 1945), ki je bil iztočnica za njegove nadaljnje tovrstne spise. Temu sledi odmevni in verjetno že usodni govor na Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije 4. oktobra 1946. Z njim je sprožil plaz pogroma, ki se je še stopnjeval po govoru o objektivnih subjektivnih pogojih slovenske svobode na zasedanju Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta 9. novembra 1946.

Knjiga je izšla v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, katere glavni urednik je Matija Ogrin. Ta je v zaključku knjige opomnil, da mejo, onkraj katere se mora distancirati od vsebine Kocbekovih zapisov, predstavlja njegov zagovor političnih umorov.