Slovenija 11.7.2018 13:27

Združenje zgodovinskih mest za več pozornosti kulturni dediščini

Ptuj, 11. julija - Združenje zgodovinskih mest Slovenije je danes ob robu festivala Art Stays na Ptuju predstavila pobudo za ohranitev kulturne dediščine kot javne dobrine, ki jo nameravajo nasloviti na državo. Pobuda je sicer zelo spontano nastala že maja ob zaključku mednarodne konference o kulturni dediščini kot poslovni priložnosti v Ljubljani.

Novo mesto, sejna dvorana občinskega sveta Mestne občine Novo mesto. Predstavnica Združenja zgodovinskih mest Slovenije Mateja Hafner Dolenc. Foto: Rasto Božič/STA Arhiv STA

Novo mesto, sejna dvorana občinskega sveta Mestne občine Novo mesto.
Predstavnica Združenja zgodovinskih mest Slovenije Mateja Hafner Dolenc.
Foto: Rasto Božič/STA
Arhiv STA

V združenju se namreč po besedah Mateje Hafner Dolenc ob evropskem letu kulturne dediščine sprašujejo, kakšna sta v resnici vloga in položaj kulturne dediščine v Sloveniji. "Kljub temu, da je Evropska komisija v letu 2018 kulturni dediščini namenila posebno vlogo, se zdi, da bodo v Sloveniji politične teme, ki smo jim lahko priča, preglasile to pomembno leto," je dejala.

Da smo v Sloveniji premalo izkoristili letošnje leto za osveščanje o pomenu kulturne dediščine, se strinja tudi pomočnik direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Janez Kramar. Kot je dejal, so že maja zaslutili, da je čas, ko se bo potrebno drugače organizirati in boriti za obstoj kulturne dediščine.

V tem boju so pripravljeni po njegovih besedah tudi izgoreti, če bo potrebno, saj dediščina danes predstavlja tudi pomemben del tiste ekonomske moči, ki jo potrebuje, da bo preživela ne le v letih rasti, pač pa tudi v tistih obdobjih, ki morda ne bodo tako dobra.

Ob tem je spomnil, da nova strategija za kulturno dediščino, ki jo je ministrstvo za kulturo pripravilo za obdobje med leti 2018 in 2026, med drugim navaja, da je kulturna dediščina Slovenije vrednota v vseh svojih pojavnih oblikah, hkrati pa pomemben in nedeljiv del lokalne, regionalne, nacionalne in evropske identitete, saj predstavlja kakovost življenjskega okolja in je ključni vir uravnoteženega razvoja regij ter Slovenije.

"Lepo je to slišati in dobro je, da država prepoznava moč in vrednost dediščine, a v njenem ravnanju prihaja do bistvenega razkoraka s tem. Za doseganje ciljev so namreč potrebni bistveno večje vsote denarja, institucionalna pomoč in organiziranost, da dediščina preživi in se ohranja ter seveda daje takšen vtis, kot ga turizem kot gospodarska panoga od nje pričakuje," je dejal Kramar.

Od politike zato vsi tisti, ki se ukvarjajo s kulturno dediščine, pričakujejo spremembe razmišljanja na tem področju. Država bi namreč po njegovem mnenju morala vlaganje v dediščino začeti prepoznavati kot vložek v gospodarstvo, tisti, ki se tega lotevajo, pa bi morali biti deležni določenih finančnih in davčnih olajšav. Razmisliti bi morali tudi o posebni postavki, kot jo poznajo na Hrvaškem, s katero od vsakega turističnega prihodka določen delež namenijo kulturni dediščini.

Slovenija ima po njegovem mnenju izjemno pomembno evropsko dediščino, ki pa je v večji meri zanemarjena, zato bi nov pogled politike lahko stanje tudi spremenil. Da zdaj temu ni tako, se kaže prav v letu evropske kulturne dediščine, ko je država na tem področju naredila zelo malo. Švedska je po njegovih besedah kar milijardo evrov namenila samo za leto kulturne dediščine, tudi druge države so se tega lotile bistveno drugače.

Slovenija je po podatkih Mateje Hafner Dolenc v celotnem letu 2017 za vso kulturno dediščino, ki med drugim zajema kar 30.000 registriranih enot spomenikov, namenila 700.000 evrov, podobna je številka tudi letos. Za potrebe v letu evropske kulturne dediščine posebnih sredstev država ni zagotovila, le nekaj dodatnega drobiža se je našlo za nekatere aktivnosti, ki v Sloveniji na tem področju potekajo nekaj zadnjih let.