Svet 12.7.2018 13:33

Avstrijska zvezna dežela Koroška pridobila del gradiva pisatelja Florjana Lipuša

Celovec, 12. julija - Avstrijska zvezna dežela Koroška je pridobila del gradiva tam živečega pisatelja Florjana Lipuša, je po pisanju avstrijske tiskovne agencije APA sporočila Alpsko-jadranska univerza v Celovcu. Lipuš je pred nekaj dnevi postal prvi Slovenec, ki je prejemnik velike avstrijske državne nagrade. Priznanje je prejel za literaturo v slovenskem jeziku.

Ljubljana. Pisatelj z avstrijske Koroške Florjan Lipuš. Foto: Anže Malovrh/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Pisatelj z avstrijske Koroške Florjan Lipuš.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA

Po pisanju agencije APA gre za dela iz obdobja dveh desetletij; med gradivom je več tisoč strani delovnih rokopisov, tipkopisov, osnutkov in zabeležk. Gradivo bo hranil Inštitut Robert Musil, kjer ga bodo v prihodnjih mesecih obdelali, nato bo na razpolago v znanstvene namene.

Na omenjenem inštitutu sicer že od prej hranijo nekaj gradiva Florjana Lipuša, še piše APA.

Lipuš se je rodil leta 1937 v Lobniku pri Železni Kapli. Kot otrok je bil priča, kako so aretirali njegovo mater, ki so jo nato ubili v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, njegov oče pa je služil v nemški armadi. V letih od 1960 do 1998 je deloval kot osnovnošolski učitelj, istočasno je bil urednik literarne revije koroških Slovencev Mladje.

Objavil je številne zgodbe, romane in eseje. Poleg Zmot dijaka Tjaža so med njegovimi najbolj znanimi deli Odstranitev moje vasi, Srčne pege, Stesnitev in Boštjanov let.

Za svoja dela je prejel več nagrad, med njimi Prešernovo nagrado za opus leta 2004 in nagrado Petrarca leta 2011. Leta 2005 je dobil častno nagrado za literaturo Republike Avstrije, pred tem že leta 1995 kulturno nagrado dežele Koroške. Leta 2013 je prejel nagrado Franz Nabl mesta Gradec, vredno 14.500 evrov.

Odbor za avstrijsko državno nagrado je v utemeljitvi zapisal, da Lipuš v svoji literaturi obravnava upor proti nacionalsocializmu, izgon in poboj koroških Slovencev, podcenjevanje slovenske manjšine s strani večinskega prebivalstva, pa tudi reševanje izginevanja slovenskih besed in besednih zvez kot osnovo za novo samozavestno identiteto. Priznanje mu bodo izročili 1. oktobra.