misliPred 100 leti se je rodil filmski iskalec smisla Ingmar Bergman
Uppsala, 14. julija - Na današnji dan pred 100 leti se je rodil švedski režiser Ingmar Bergman. Bil je eden najprepoznavnejših filmskih ustvarjalcev svojega časa, znan po melanholičnih in vsebinsko zahtevnih delih, ki se pogosto poglabljajo v psihologijo človeka in iskanje smisla. Trije njegovi filmi so dobili oskarja za najboljši tujejezični film.
Rodil se je 14. julija 1918 v mestu Uppsala severno od švedske prestolnice kot sin luteranskega duhovnika in do danes ostal najbolj slavni portretist mučenj, fantazij, norosti in zakonske nezvestobe, je zapisala francoska tiskovna agencija AFP. "Bistvo naše vzgoje je temeljilo na načelih greha, priznanja, kaznovanja, odrešenja in odpuščanja," je zapisal v svoji avtobiografiji Laterna magica (1986).
Njegov prvi film je bila Kriza iz leta 1944. Tega leta je spoznal, da je edino moderno izrazno sredstvo - film: "Delanje filmov je zame instinkt, potreba, tako kot hrana, pijača ali ljubezen," je pojasnil ob neki priložnosti. Prvi mednarodni uspeh je doživel leta 1955 s filmsko komedijo Nasmeh poletne noči. Od konca 50. let dalje pa so njegovi filmi postajali vse bolj mračni, predvsem o zakoncih v krizi, razklanih posameznikih ali odsotnosti boga.
Od leta 1944 do poslednjega filma Sarabanda iz leta 2003 je posnel okrog 60 filmov, kot so Sedmi pečat (1957), Kriki in šepetanja (1973), Prizori iz zakonskega življenja (1973), Jesenska sonata (1978) ter Fanny in Alexander (1982). Rad je delal z igralkami in nekaterim omogočil njihove najboljše filmske vloge. Med njimi so bile Maj Britt Nilsson, Harriett Andersson, Eva Dahlbeck, Ulla Jacobsson in Liv Ullmann. Z mnogimi od njih je imel tudi ljubezenske romance.
Med najpomembnejšimi nagradami, ki jih je prejel, sta bila zlata palma za življenjsko delo na 50. filmskem festivalu v Cannesu leta 1997 in oskar, ki mu ga je za filmski opus leta 1970 podelil Hollywood. Dobil je tudi tri oskarje za najboljši tujejezični film, in sicer za Vir dekliškosti (1960), Čez temno ogledalo (1961) ter za Fanny in Alexander. Slednji, ki portretira tragično življenje družine skozi oči dveh otrok, je zelo priljubljen na Švedskem, kjer ga po poročanju AFP ob vsakem božiču prikazujejo na televiziji.
Bergman je bil "morda največji filmski umetnik, gledano v celoti, od odkritja filmske kamere", kot je dejal Woody Allen leta 1988 ob režiserjevem 70. rojstnem dnevu. Za velikana so ga šteli tudi drugi ugledni kolegi, na primer Martin Scorsese, Robert Altman, Francis Ford Coppola, Akira Kurosawa in Wim Wenders.
Umrl je 30. julija 2007 na svojem domu na otočku Faro v Baltskem morju, kjer je posnel več svojih mojstrovin, med njimi Persono (1966).