Znanih pet nominirancev za Veronikino nagrado

Hočevarjev Seznam, izšel pri Mladinski knjigi, je zbirka o dozorevanju, o poskusu osmišljanja sveta, čeprav gre malodane za sizifovsko delo, je v utemeljitvi besede Gabrijele Babnik povzela žirija. Pri tem je izpostavila tretji del knjige Ki ko ker da če, ki je po njenem po koncentraciji misli in prečiščenosti jezika malodane v popolnem nasprotju z ostalim delom knjige: "Tu gre za zavestno znižanje mitomanskega jezika, več poudarka je na prisluškovanju jeziku, na odnosu med pesniškim jazom in pesmijo, ob tem, da se izrekajoči jasno zaveda sveta okoli sebe in sobivanja z drugimi. Zavedanje, da vsak dan postaja starejši, je eksplicirano, prav tako, da se 'hoja upočasnjuje proti cilju'."

O drugi Mustarjevi pesniški zbirki Srednja leta, ki je izšla pri Centru za slovensko književnost, je žirija zapisala, da je napisana v razumljivem, neposrednem in čustveno zaznamovanem jeziku ter da je avtorjeva odlika dobršna mera (samo)ironije, črnega humorja, tudi cinizma na eni strani in ostre družbene kritičnosti na drugi. Srednja leta, premišljeno razdeljena na tri cikle, po navedbah žirije prinašajo mnogo življenjskih (pre)izkušenj, razsutje marsikatere iluzije, predvsem pa zavedanje, da je v življenju posameznika najpomembnejša družina.

Zbirko Ane Pepelnik Tehno je izdala LUD Šerpa. Veronika Šoster je po navedbah žirije o njej zapisala, da je to kljub navidezni lahkotnosti naslova drzna zbirka, ki se ne boji težkih tem: ženski subjekt se spopada z depresijo, samomorom prijatelja, splavom, smrtjo. Upa si dregniti v stvari, ki se jih bojimo postaviti na svetlobo, saj jih raje trpimo na samem, kar boli, odmakne od družbe, osami, ter v svoji temini raste in raste, dokler nas ne preplavi in pogoltne. Depresija je tematizirana z občutkom, realistično, ne pretirano ali karikirano, zagotovo pa ne romantizirano.

Pri LUD Šerpa je izšla tudi Pevčeva nova zbirka Kako postati nihče. Po oceni žiranta Iva Stropnika avtor z njo (po)sega v kanon svetovne književnosti, mitologijo, zlasti grško, popkulturo in urbano okolje. Upesnjuje problematiko sodobnega človeka, ki ga spremenjena realnost "znorelega sveta", v katerem Zemlja ni več središče univerzuma, postavlja na trdna tla - pesniškega zemljana (avtorja) pa v videnjsko (re)interpretacijo kopernikovsko-darwinovsko-freudovskega nazora.

Zbirka Dihaj je enajsta Škrjančeva zbirka. Izšla je pri Centru za slovensko književnost. Primož Čučnik je v spremni besedi avtorjevo pesništvo opredelil kot prepoznavno in izdelano že od vsega začetka. Tudi njegove najnovejše pesmi še vedno, v svojem značilnem tonu in pogovornem idiomu pripovedujejo o čudnih vsakdanjostih, o majhnih, trenutkastih in mimobežnih, vendar še kako pomembnih "osebnih stvareh". Pesniški svet, ki ga ustvarja Škrjanec, je ravno toliko domačen in skromen, da nas lahko zavede, ko že mislimo, da smo se vanj lepo namestili, a nas potem spet preseneti.

Nominirane naslove je izbrala žirija v sestavi literarni kritik in prevajalec Igor Divjak (predsednik), novinarka in kritičarka Mojca Pišek ter že omenjeni pesnik Stropnik.

Eno ključnih nagrad za poezijo v državi, vredno 4000 evrov bruto, podeljuje Mestna občina Celje, dodana pa ji je tudi občinska častna listina. Veronikin lavreat bo znan 28. avgusta, ko bodo na podelitvi na Starem gradu v Celju podelili še zlatnik poezije Bini Štampe Žmavc in Tilnu Letnerju malo Veroniko, so sporočili s Fit media, ki je pobudnik in organizator nagrade.

Na letošnji podelitvi se bodo spomnili 90-letnice rojstva Toneta Pavčka, prejemnika Veronikine nagrade in zlatnika poezije, ter 60-letnice rojstva njegovega sina, pesnika Marka Pavčka.

Lani je Veronikino nagrado prejel Boris A. Novak za epos Vrata nepovrata, zlatnik poezije za življenjski pesniški opus in ustvarjalni prispevek k slovenski literaturi pa pesnik Andrej Brvar.