Na Kapiteljski njivi v Novem mestu konec letošnjih arheoloških raziskav

Arheolog Dolenjskega muzeja in vodja izkopavanj Borut Križ je za STA ocenil, da je bila letošnja arheološka bera kljub deževnemu vremenu "kar precejšnja".

Odkrili so žgane žarne grobove iz kasne bronaste dobe in skeletne starejše železnodobne grobove, tako z začetka tega obdobja oziroma iz 8. stoletja pred našim štetjem kot grobove, ki jih časovno postavljajo v zaključno obdobje starejše železne dobe oziroma v 4. stoletje pred našim štetjem.

Med odkritimi najdbami je navedel množico lončenih posod in razen prestižne najdbe bojevniškega groba z bronasto čelado in uvoženo tako imenovano apulsko keramiko, predmete, ki jih navadno najdejo v ženskih grobovih.

V teh so pretežno odkrili lončenino in nakitne predmete. Med nakitom so bile številne oblike kovinskih sponk za spenjanje oblačil oziroma fibule, jantarne in ogrlice iz steklenih jagod ter drugo drobno bronasto nakitje.

Med značilnostmi grobov iz kasne bronaste dobe ali tako imenovane kulture žarnih grobišč je opozoril na številne velike keramične žare, ki so bile navadno pokrite z lončenimi latvicami in s kamnitimi ploščami.

Izkopavali so na zahodnem pobočju Kapiteljske njive, kjer so že lani skušali najti rob grobišča. Tega tudi letos niso dosegli, opravili so še geofizikalne raziskave, katerih podatkih jim bodo pomagali pri iskanju meja tega obsežnega grobišča, je še povedal Križ.

Na Kapiteljski njivi so sicer do zdaj raziskali nekaj manj kot 2300 prazgodovinskih grobov. V zadnjih 33 letih, odkar tam neprekinjeno poteka zavarovalno izkopavanje, so odkrili približno 340 grobov iz obdobja pozne bronaste dobe, v 66 prazgodovinskih rodovnih gomilah približno 1200 grobov starejše in poleg teh več kot 750 planih grobov mlajše železne dobe.

To tudi pomeni, da je življenje na bližnjem gradišču Marof potekalo vse zadnje prazgodovinsko tisočletje, na Kapiteljski njivi pa so odkrili tudi en sam slovanski žgani grob iz 7. stoletja našega štetja.

Najdišče sicer leži na nekdanji kmetijski površini, ostanki zatiranja škodljivcev in plevela ter gnojenja pa so v zemlji ustvarili kemično mešanico, ki v kombinaciji s kislim dežjem predvsem bronaste in železne predmete vse bolj razjeda.

Arheološka izkopavanja Kapiteljske njive je letos finančno podprla le Mestna občina Novo mesto, strokovna ekipa Dolenjskega muzeja pa tamkajšnje raziskave opravlja v sklopu svojega rednega dela.