Svet 19.7.2018 5:00

V Metropolitanskem muzeju po 50 letih prva razstava Delacroixovih risb

New York, 19. julija - Eugene Delacroix je bil velik francoski romantični slikar in ilustrator. Več kot 100 njegovih risb, osnov za kasnejša dela, je razstavljenih v newyorškem Metropolitanskem muzeju, ki jih je tej priznani ustanovi podarila dolgoletna podpornica Karen B. Cohen. To je prva razstava Delacroixovih risb v Severni Ameriki v zadnjih 50 letih.

Razstava Predanost risanju: Zbirka del Eugenea Delacroixa Karen B. Cohen, ki bo na ogled do 12. novembra, raziskuje, kakšno vlogo je imelo risanje v umetnikovem ustvarjalnem procesu ter kako je to oblikovalo njegov umetniški izraz, piše na spletni strani muzeja.

Delacroix je vedno risal in skiciral, preden se je lotil večjih projektov. Na ta način je svoje ideje dodelal, preden jih je prelil na platno, ali preden se je lotil stenskih poslikav, grafik in ilustracij. Razstavljeni bosta dve njegovi skicirki: ena s potovanja v Normandijo leta 1829 in druga, v kateri je skiciral kostume med predstavo Othello leta 1855 v Parizu.

Na ogled bodo tudi risbe za številne njegove znane slike, kot je Svoboda vodi ljudstvo iz leta 1830, in risbe, ko je ustvarjal ilustracije za tragedijo Hamlet Williama Shakespeara, objavljeno leta 1843.

V kraju Saint-Maurice rojeni Delacroix (1798-1863) se je slikarstva učil pri Pierre-Narcissu Guerinu, na njegovo ustvarjanje pa so poleg Guerina vplivali še Theodore Gericault, John Constable in Richard Parkes Bonington.

Leta 1822 je na pariškem Salonu razstavil sliko Dante in Vergil v peklu, ki označuje prehod od neoklasicizma k romantičnemu slikarstvu. Njegove ekspresivne poteze s čopičem in študije vpliva svetlobe na barve so služile za navdih impresionistom, njegova strast do eksotičnega pa simbolistom.

Med njegovimi najpomembnejšimi deli so poleg slike Svoboda vodi ljudstvo še Pokol na otoku Hiosu, Obglavljenje doža Marina Faliera in Sardanapalova smrt. Z ilustracijami je opremil več del Shakespeara ter tudi Walterja Scotta in Johanna Wolfganga von Goetheja.