misliOb svetovnem dnevu esperanta objavljen slovensko-esperantski spletni slovar
Ljubljana, 26. julija - Združenje za esperanto Slovenije je ob svetovnem dnevu esperanta pripravilo dan odprtih vrat, na katerem so prvič vzpostavili slovensko-esperantski slovar na spletnem portalu Termania. Gre za slovar, ki so ga v združenju pripravili na podlagi tiskanega slovarja iz leta 1985. Ob tej priložnosti so pripravili tudi razne esperantske delavnice.
Slovar, ki ga slovenski esperantisti sicer uporabljajo, je delo Marije Petrič, ki je ta slovar dopolnjevala od leta 1963 do svoje smrti, je povedal predsednik združenja Janez Jug. Danes objavljena spletna verzija slovarja pa je po njegovih besedah v manjši meri tudi nadgradnja tiskanega slovarja, saj vsebuje manj napak. "Spletni slovar ima 42.350 gesel, kar ga uvršča med enega večjih esperantskih slovarjev, pred njim so samo italijanski, nemški in madžarski," je še opozoril Jug.
V Združenju za esperanto Slovenije so z digitalizacijo slovarja začeli že leta 2016, za računalniško pripravo slovarja pa je poskrbelo podjetje Amebis. Digitalizacija slovarja je po Jugovih besedah znašala med 1500 in 2000 evrov, financiralo pa jo je združenje iz lastnih sredstev.
Združenje je sicer ob današnjem svetovnem dnevu esperanta pripravilo predstavitev jezika in esperantske delavnice za odrasle in otroke. Obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi razstavo esperantskih knjig, revij, časopisov in letakov ter kupili katerega izmed izvodov knjig v esperantu.
"Danes obeležujemo svetovni dan esperanta, ker je pred 131 leti izšel prvi učbenik esperanta v ruščini," je razložil Jug. Njegov avtor - oče esperanta Ludovic Lazarus Zamenhof je v njem napisal obsežen predgovor in osnovno slovnico, ki je bila razdeljena na 16 pravil, vseboval pa je tudi rusko-esperanstki slovar s približno 900 gesli. Kmalu so izšli prevodi knjige v nemščino in francoščino in tako se je esperanto začel širiti.
Esperanto je po Jugovih besedah nastal v zadnji četrtini 19. stoletja. V tem času je ob razvoju telegrafa, kasneje telefona, tudi železnice vzniknilo vprašanje, kako odpraviti oz. premostiti oviro različnosti jezikov. Esperanto tako ni postal samo sredstvo za komuniciranje, ampak predvsem način za promocijo miroljubnega sožitja različnih ljudi in kultur. Veliko govorcev esperanta ta jezik vidi tudi kot alternativo naraščajoči uporabi angleščine po svetu.
Natančnega števila govorcev esperanta po svetu ni, ocenjuje pa se, da jih je med enim in dvema miljonoma. "Te številke so seveda pretirane, sem so všteti tudi govorci, ki tega jezika ne uporabljajo več. Takih, ki esperanto dobro govorijo in ga tudi uporabljajo, pa je morda 100.000," je poudaril Jug. Približno tisočim ljudem pa je esperanto eden od maternih jezikov. V Ljubljani stanuje ena taka družina, ki že pet generacij doma uporablja esperanto kot povezovalni člen med jezikom matere, ki je Slovenka in jezikom očeta, ki je Norvežan, je še dejal Jug.