Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ČAS, PREŽIVET V NARAVI, NI RAZKOŠJE, AMPAK OSNOVNA ČLOVEKOVA POTREBA

Naj bodo tvoje steze vegaste, vijugaste, samotne in nevarne, take, ki vodijo do razgleda, ob katerem ti zastane dih. To je citat Edwarda Abbeyja, ki si ga je novinarka in urednica Florence Williams sposodila za uvod v prvo poglavje svoje druge, med kritiki zelo hvaljene knjige Narava zdravi in popravi s podnaslovom Zakaj narava pripomore, da smo srečnejši, ustvarjalnejši in bolj zdravi.

Uvodoma opozori, da ljudje tudi 1500-krat na teden pokukamo na svoje telefone, pri tem pa pogosto zanemarimo dejavnosti, ki nas razveseljujejo. Ob tem smo zasuti z delom in odgovornostjo. "Nismo dovolj v stiku z naravnimi okolji, da bi prepoznali, kako nas lahko osvežijo, nismo dovolj seznanjeni s študijami, ki kažejo, da smo po njihovi zaslugi bolj zdravi, ustvarjalni in sočutni ter spretneje navezujemo stike s svetom in drug z drugim," zapiše avtorica.

Pesniki in filozofi že stoletja povzdigujejo dobre učinke sprehoda po gozdovih. Beethoven je črpal navdih pri skalah in drevesih, Wordsworth je koval verze, medtem ko je pohajkoval po vresiščih, Tesla pa je zasnoval elektromotor med obiskom parka. Ponovni vznik poročil o krepilnih učinkih narave je avtorici vzbudil takšno zanimanje, da je sklenila zbrati znanstvene izsledke o ugodnem vplivu narave na naše možgane.

Knjigo je prevedla Miriam Drev.

PRVOTNOST, LAINŠČKOVA POEMA O LJUBEZNI

Prvotnost, poema o ljubezni Ferija Lainščka je pri Mladinski knjigi izšla v popravljeni in bogato ilustrirani različici dela, prvič natisnjenega leta 2003. Knjigo je ilustriral Jure Engelsberger, spremno besedo pa je napisala Darka Tancer Kajnih.

Lainšček v delu obravnava vprašanja ljubezni, telesnosti in vpetosti v ta svet in ob tem uporablja samosvoj magičen jezik z večpomensko simboliko. Mladega bralca bo potegnilo v vrtinec ljubezni in v razmišljanje ter iskanje samega sebe. Zreli bralec pa bo v besedilu prepoznal tudi Jungove arhetipe, kolektivno podzavest celotnega človeštva, spominske sledove pračloveške biti.

Prvotnost z zgodbo o pradavni deklici Njo in njeni arhetipski usodi zaseda v Lainščkovem literarnem opusu posebno mesto. Kot pojasni v spremni besedi, je pripoved prvič zapisal v romanu iz leta 1997 Skarabej in vestalka. Vživljanje v duhovno bitje mlade ženske, ki je živela pred 6000 leti v krajih na območju današnje Poljske, je takrat potekalo s pomočjo "aktivne imaginacije", metode, ki jo je povzel po Jungu in jo še danes kdaj prakticira.

Po izidu romana Skarabej in vestalka, katerega sporočila slovenska literarna kritika ni razumela, se je naposled odločil, da bo zgodbo osamosvojil. Nastala je Poema o ljubezni - Prvotnost, ki je bila v samostojni knjigi natisnjena leta 2003, z ogljem pa jo je izvirno ilustriral Zdenko Huzjan. A ker se mu je zdelo, da zgodbe o pradavni deklici Njo še ni dobro prevedel v razumljivejši literarni jezik, je napisal tretjo, znova premišljeno, prečiščeno in deloma spremenjeno verzijo, ki jo je natisnila Mladinska knjiga.

PASJI POLICIST ŠVRK NA LOVU ZA TATOM S PASJE RAZSTAVE

Švrkovo srce pospešeno utripa. Na zadnjih treh pasjih razstavah so ukradli tiaro za zmagovalca, zato mora Švrk globoko pod krinko. To bo njegov prvi primer v vlogi tajnega policijskega psa in obeta se prava uganka. Jima bo z Žužo Žur uspelo zalotiti tata draguljev pri delu?

Gre za novo zgodbo v zbirki Prigode pasjega policista avstralske avtorice Lesley Gibbes. Prinaša zgodbe, ki jih doživlja psiček, ki na videz za policijskega psa ni prav nič primeren. Ker pa si zelo želi postati policijski pes, z vloženim trudom doseže cilj. Z igrivim ponavljanjem, napetostjo in humorjem, kratkimi poglavji in samosvojimi, otrokom na kožo risanimi ilustracijami so knjige te zbirke primerne za prva samostojna branja mladih bralcev, ki s slikanic prehajajo na prave knjige.

Novo prigodo pasjega policista je ilustriral Stephen Michael King. Za prevod v slovenščino je poskrbela Meta Osredkar.

POTOVANJE ČLOVEŠTVA SKOZI ČAS JE HOJA PO PESKU ZGODOVINE

Knjiga esejev Petra Kovačiča Peršina Stopinje v pesku zgodovine odstira oseben pogled na dogajanja zadnjih desetletij, ki so zaznamovala naše življenje. Razkrila so mračno podobo naše civilizacije, ki je utemeljena na vojni. Upanje, da bo človeštvo po stoletju svetovnih vojn in genocidov zaživelo v miru in blagostanju, ki bi ga lahko omogočil sodobni tehnološki napredek, je ugasnilo v novi "svetovni" vojni.

Razplamteva se po vsem svetu iz žarišč lokalnih vojn in genocidov in se kot micelij razširja v neobvladljivo vojno svetovnega terorizma. Zato se kritičnemu mišljenju zastavlja v prvi vrsti eksistencialno vprašanje: kje so metafizični vzroki za ta proces samouničevanja zahodne civilizacije in kaj se pri tem dogaja z usodo posameznega človeka, ki je ponižan v predmet uporabe in je bitje, oropano svoje prihodnosti.