V MGLC pregled ustvarjanja Rika Debenjaka s poudarkom na njegovih grafikah

Riko Debenjak (1908-1987) se je sprva ukvarjal s slikarstvom, pri čemer je večinoma ostal zvest klasičnemu realizmu, eden njegovih osrednjih motivov pa je figura, nato pa se je iz različnih razlogov predal grafiki. Uveljavil se je kot vodilni predstavnik sodobne barvne eksperimentalne grafike in kot steber ljubljanske grafične šole.

Začetek "klasičnega" Debenjaka v grafiki označujemo z letom 1953. Tedaj je nastala vrsta njegovih Kraševk, razvil je svoj prvi grafični cikel Panjske končnice in od takrat je mogoče kontinuirano spremljati razvoj njegovega grafičnega ustvarjanja do Magičnih dimenzij. S to serijo je umetnik po besedah kustosinje Brede Škrjanec dosegel ustvarjalni vrh, ter "s prividom brezčasne neskončnosti svoj grafični eksperiment pripeljal do konca, njegova eksperimentalna grafika pa se je za vselej zapisala v slovensko umetnostno zgodovino kot njegov avtentični rokopis".

Njegovi grafični cikli, med katerimi so tudi Grebelca, Nečke, Morsko dno, Sledi na ometu in Drevo-skorja-smola, bodo na razstavi zastopani z vsaj enim delom, je za STA pojasnila kustosinja. In čeprav se razstava, nastala v sodelovanju z družino Debenjak, Galerijo Rika Debenjaka Kanal ob Soči in Moderno galerijo Ljubljana, osredotoča na Debenjakovo grafično produkcijo, ne zanemarja tudi drugih vidikov njegovega ustvarjanja.

Tako bodo predstavljeni tudi njegovi slikarski začetki in slikarski motivi, ki so mu bili najbolj zanimivi, kot so krajina, portet in tihožitje. Ta del razstave dopolnjuje slika, ki odraža Debenjakov poseben slog, ki se je razvil, ko je prvič raziskoval akvatinto, vrsto jedkanice, in ploskovni način dela. Kar je zanimivo, saj je navadno ravno obratno, da se slika odrazi v grafiki, je dejala kustosinja. Debenjak je po njenih besedah slikal tudi po upokojitvi, kar je manj znano, a teh slik na razstavi ne bo, njegovo slikarstvo sklepata dve olji na platnu iz Magičnih dimenzij.

Predstavljen bo tudi Debenjakov obsežen ilustratorski opus. Z ilustracijami je opremil 24 knjig, v njih pa se po navedbah kustosinje odlikujejo njegov risarski talent, realistični slog in včasih literarno-lirični, drugič spet epski in monumentalni odnos do vizualne obravnave literarnih vsebin. Po njegovih predlogah je nastalo tudi več serij poštnih znamk, kopiral in izdeloval je freske, pod psevdonimom RIDE ali DERI je objavljal karikature v časopisu Pavliha.

Debenjak je svojo življenjsko pot začel leta 1908 v Kanalu ob Soči, kjer so pred štirimi desetletji odprli po njem poimenovano galerijo, in jo zaključil leta 1987 v Ljubljani, vmes pa je ob številnih priznanjih, tako doma kot v tujini, leta 1960 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Med drugim je bil pomemben akter pri organizaciji prvih mednarodnih grafičnih razstav.

Pregledna razstava Debenjakovega ustvarjanja - del je prek 100 - bo na ogled do 11. novembra, v tem času pa se bodo v MGLC zamenjale tri razstave grafikov mlajše generacije. Prvo bodo odprli danes - do 9. septembra se bo predstavljala Tina Mohorović (1988) z razstavo Anonimi.

Umetnica se posveča tehnikam globokega tiska, še posebno jedkanici, zaradi specifičnega značaja risbe, ki ga omogočata odpor cinkove plošče pri risanju z iglo in kasnejša manipulacija z dolžino in jakostjo jedkanja. Na razstavi bo predstavila serijo grafik, nastalih v zadnjem ustvarjalnem obdobju, in grafike, ki so posebej za razstavo nastale v grafičnih ateljejih MGLC.

Med 12. septembrom in 14. oktobrom bo razstavljala Alja Košar, med 17. oktobrom in 11. novembrom pa Matjaž Geder. Kustos vseh treh razstav je Božidar Zrinski.