Svet 16.8.2018 21:55

Najboljši film na sarajevskem festivalu zgodba z zasneženega severa Aga

Sarajevo, 16. avgusta - Nagrado srce Sarajeva za najboljši igrani celovečerni film na 24. filmskem festivalu v Sarajevu je prejel film v bolgarski, nemški in francoski produkciji Aga, ki ga podpisuje bolgarski režiser Milko Lazarov. Zgodba spremlja Nanook in Sedno, ki v zasneženi divjini nekje na severu sanjata, da se bosta ponovno združila s hčerko Ago.

Nanook in Sedna živita v jurti na zasneženem severu in sta zavezana tradiciji in naravi, a njuna hčerka Aga se je takšnemu življenju že dolgo nazaj odrekla in odšla od doma. Tudi navade Nanook in Sedne se postopoma, a neizogibno začnejo spreminjati. Lov postaja vse težji, živali nepričakovano poginjajo, led se vsako leto začne taliti prej. Njun edini stik z preostalim svetom in hčerko je Chena, ki ju pogosto obiskuje. Ko se Sednino zdravje poslabša, se Nanook odloči, da poišče Ago.

Žiriji, ki je izbrala najboljši igrani celovečerec, je predsedoval iranski režiser Asghar Farhadi, sestavljali so jo še hrvaška igralka Judita Franković Brdar, francoska fotografinja Brigitte Lacombe, gruzijska scenaristka in režiserka Ana Urushadze ter iz Velike Britanije umetniški direktor Mednarodnega filmskega festivala in nagrade Macao Mike Goodridge.

Srce Sarajeva za najboljšega igralca je na današnji slovesnosti v Narodnem gledališču prejel Leon Lučev za igro v filmu The Load (Tovor) srbskega režiserja Ognjena Glavonića, za najboljšo igralko je obveljala Zsofia Szamosi za vlogo v filmu One Day (En dan) v režiji Madžarke Zsofie Szilagyi, romunska režiserka Ioana Uricaru pa je prepričala z režijo filma Lemonade (Limonada).

Srce Sarajeva za najboljši dokumentarni film je prejel kontroverzni hrvaški film Srbenka režiserja in scenarista Nebojše Slijepčevića. Temelji na zgodbi, ko je bila leta 1991 v Zagrebu ubita deklica srbske narodnosti Aleksandra Zec, po kateri je 25 let kasneje režiser Oliver Frljić ustvaril gledališko predstavo v Reki. Film sledi nastajanju te odrske adaptacije - gledališke vaje so kot kolektivna psihoterapija, a 20-letni igralki Nini se zdi, kot da vojna še ni zaključena.

Posebno omembo žirije si je prislužil dokumentarni film v madžarski, ukrajinski in ruski produkciji Nine Month War (Devetmesečna vojna), ki ga podpisuje Laszlo Csuja.

Najboljši dokumentarni film je izbrala žirija, ki so jo sestavljali direktorica festivala DOK v Leipzigu Leena Pasanen, švicarski umetniški fotograf in producent Luciano Rigolini ter slovenska producentka in scenaristka Marina Gumzi.

Srce Sarajeva za najboljši kratki film so podelili bosansko-hercegovskemu filmu Dah (Dih) v režiji Ermina Brava, za najboljši študentski film pa je obveljala madžarska produkcija Last Call (Zadnji klic) v režiji Hajni Kis.

Podelili so tudi nagrade v sklopu Cinelink, kjer predstavljajo najbolj obetavne filmske projekte iz regije, ki so v fazi razvoja in iskanja financiranja. Nagrado Eurimages za razvoj koprodukcije je prejel hrvaško-slovenski projekt Varno mesto scenarista in režiserja Juraja Lerotića. Nagrado Arte mednarodnih odnosov pa manjšinska koprodukcija Praznik dela scenarista in režiserja Pjera Žalice. Pri obeh filmih je slovenski producent Staragara.

Štipendijo Eave je prejel koprodukcijski projekt Fiume o morte! scenarista in režiserja Igorja Bezinovića. Gre za francosko-hrvaško-slovensko koprodukcijo, slovenska koproducentka je Marina Gumzi iz produkcijske hiše Nosorogi.

Med slovenskimi filmi na festivalu se je za srce Sarajeva potegoval le dokumentarni film Fundamenti Petra Cerovška, ki je na festivalu doživel svetovno premiero. Slovensko produkcijo so sicer v Sarajevu letos zastopali še Gajin svet v režiji Petra Bratuše, v bosansko-hercegovskem programu pa še Dober dan za delo Martina Turka, Rudar scenaristke in režiserke Hanne Slak in Fountain scenarista in režiserja Gorana Vojnovića.

Letošnji 24. festival je v 18 programih prikazal 266 filmov iz 56 držav, od tega jih je 52 doživelo svetovno premiero. Častni srci Sarajeva sta prejela turški režiser Nuri Bilge Ceylan ter ustanovitelj in lastnik družbe ASA Prevent in Fundacije Hastor Nijaz Hastor.