Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

SLIKOVITA SLOVENIJA: 100 NAJLEPŠIH RAZGLEDOV

Knjiga, ki jo podpisujejo Petra Draškovič Pelc, Luka Esenko in Jošt Gantar, bralca popelje na 100 najbolj fotogeničnih slovenskih lokacij. "Skupaj z najboljšimi slovenskimi fotografi boste izvedeli vse, kar vas o njih zanima, in se z lahkoto sprehodili prav do vsake ter v objektiv ujeli najlepše slovenske motive," so zapisali pri Mladinski knjigi.

NAGRAJENA LATVIJSKA SLIKANICA TUDI ZA SLOVENSKE OTROKE

Slavni naravoslovec Karl Darwing na zasneženem vrtu za svojo hišo zagleda stopinje enonogega bitja. Ko poskuša odkriti, čigave sledi so to, presenečeno ugotovi, da se njihovo število vztrajno veča.

Knjiga Martinša Zutisa je leta 2015 prejela mednarodno nagrado Janis Baltviks za najboljši prvenec s področja otroške literature in književne ustvarjalnosti. Leta 2016 se je uvrstila v katalog Belih vran, istega leta pa so ji nagrado prisodili tudi otroci. V slovenščino jo je prevedla Alenka Urh.

PINJAR - ROMAN O POLITIKI, VERI, LJUBEZNI IN MAŠČEVANJU

Roman govori o položaju žensk ter hkrati predstavlja družbene razmere in burno, nasilno dogajanje po ločitvi Pakistana in Indije, ob kateri je umrlo okrog milijon ljudi. Glavna junakinja Puro je hindujsko dekle, ki se pripravlja na poroko z Ramchandom iz bližnje vasi. Vendar je ne dočaka, ker jo prej ugrabi Rashid, mladenič iz muslimanske družine, ki je že več rodov v sporu z njeno. Ugrabitev je maščevanje za dejanja prednikov, so zapisali pri Modrijanu.

Zgodba s precej zapleti, značilnimi za kraj in čas dogajanja, polna trpkosti pa tudi, predvsem skozi misli in besede glavne junakinje, strpnosti in razumevanja. Roman je prevedla Maja Kraigher.

Indijska pesnica in pisateljica Amrita Pritam (1919-2005) je verjetno najuspešnejša in najslavnejša pandžabska književnica. Začela je kot romantična pesnica, a je kmalu postala del naprednega, družbeno angažiranega pisateljskega gibanja. Zlasti po ločitvi od moža leta 1960 so njena dela dobila izrazitejšo feministično noto. Po dramatičnih dogodkih leta 1947, ki so tema številnih njenih del, se je preselila iz Pakistana v Indijo. Pisala je v pandžabščini in hindiju in ostala priljubljena na obeh straneh meje.

Dobila je tako rekoč vse najvišje indijske literarne nagrade, častne nazive več uglednih univerz pa tudi nekaj priznanj v tujini, saj so njena dela prevedena v številne jezike.

PARTLJIČ S PORTRETI SVOJIH SODOBNIKOV

"V Mariboru stanujem prav blizu Drave življenja, ki z valovi odnaša tudi moje starostne dneve. In ko počasi v teh letih sam pospravljam in seštevam svoje delo in delovanje, sem prišel do samozadovoljnega spoznanja, da sta bila morda moj največji 'življenjski uspeh' in 'nagrada' prav druženje z mnogimi znanimi in ustvarjalnimi osebnostmi. Ta knjiga govori o nekaterih, ki so že v deželi rajnkih. Sodelovanje z njimi, učenje od njih, tudi občudovanje in pogovori so mi veliko dali. In tudi kakšna grenka senca dvoma ali določena nerazumljena beseda mi je pomagala, da sem spoštoval njihove vznemirljive drugačnosti," je o knjigi zapisal Partljič.

V Partljičevi knjigi so predstavljeni Sergej Kapralov, Ciril Kosmač, Ivan Potrč, Stane Sever, Lojze Filipič, Janez Vrhunc, Jože Babič, Dobrica Ćosić, Janez Drnovšek, Branko Gombač, Polde Bibič, France Forstnerič, Marijan Kramberger, Olga Jančar in Irena Polak Fištravec.