Mladinska knjiga s poletnim svežnjem knjig za mlade bralce

Slikanica Palčič prinaša zabavno pripoved o Palčiču, ki ga pes odnese stran od družinskega drevesa. Nihče ne vidi, kdo je. Mislijo, da je veja, palica, drog, kij, bumerang, snežakova roka. Palčič pa bi rad šel le domov, v družinsko drevo, so vsebino knjige povzeli pri založbi.

Slikanici je priložen DVD z animiranim filmom Palčič, sinhroniziranim v slovenščino. Za sinhronizacijo je poskrbel Otroški in mladinski program Televizije Slovenija. Kot je na današnji predstavitvi povedala urednica programa Martina Peštaj, je animirani film Palčič nastal leta 2015 v produkciji studia Magic Light Pictures, sinhroniziranega v slovenščino pa so na TV Slovenija že prikazali za božič 2016. Za prevod je poskrbela Nina Dekleva, režiserka je Nana Milčinski, glasove pa so likom posodili priznani slovenski gledališki igralci.

Nina Dekleva je prevedla tudi obe slikanici omenjenega tandema. Kot je povedala, je imela pri Palčiču, glede na to, da je prevajala že animirani film, lažjo nalogo. Morala je le prenesti tisto, kar je bilo na platnu, v knjigo ter pri tem paziti na ritem in na to, da se knjiga lepo bere. Po drugi strani pa je imela pri Petih grdinah več svobode, saj ji ni bilo treba prilagajati dolžin prevodov, kar je pri prevajanju za sinhronizacijo nujno, saj morajo dolžine prevodov ustrezati dolžinam izvirnikov.

Urednica Irena Matko Lukan je slikanico Pet grdin označila kot "hvalnico afriškim živalim, ki so na prvi pogled grde, a se na nato izkaže, da je vsako bitje po svoje čudovito". Prevod je po besedah Nine Dekleva ravno prav hudomušen, knjiga pa ima tudi moralno noto: pripoveduje o tem, da so v današnjem svetu, ko veliko pozornosti namenjamo embalaži, naša dejanja tista, ki so pomembna za ljudi, ki so nam blizu.

Huiqin Wang je v slikanici Jaz, Marco Polo predstavila potovanje Marca Pola na Vzhod. Bralci bodo v njej spoznavali Kitajsko, svilno pot in kitajski jezik. Kot je povedala, je Marco Polo za pot na Kitajsko po kopnem porabil štiri leta. Knjiga lahko tako mladim bralcem med drugim poda zgled, kako premagovati težave. Po svileni poti pa seveda ni potovalo le blago, ampak so se po njej prenašala tudi znanja in kulture. Avtorica je besedilo napisala v kitajskem jeziku, za slovenski prevod, ki teče vzporedno, je poskrbel Andrej Stopar.

Ne bi smel odpreti tistih vrat je prvenec za otroke sicer uveljavljenega avtorja knjig za odrasle Andreja E. Skubica. Kot je povedal, se mu je dolgo zdelo nemogoče, da bi pisal za otroke, saj pri pisanju za odrasle "vedno izhaja iz sebe, iz stvari, ki ga v nekem trenutku obsedajo", pri pisanju za otroke pa bi si moral izmišljevati. Stvari so se spremenile, ko je njegov sin postal šolar in so iz njega začele kipeti njegove dogodivščine.

Tedaj se je spomnil svojega otroštva ter spoznal, da je otroštvo čustveno in eksistencialno ravno tako kompleksno, kot je življenje odraslega, ter da se mu ne bo potrebno ničesar izmišljevati. Prva zgodba se mu je porodila med družinsko vožnjo z izleta. "Ko smo se pripeljali do doma, sem jo imel že v glavi," je povedal. Ko jo je zapisal, pa je ugotovil, da je like tako dobro spoznal, da bi zgodbo lahko še nadaljeval z novimi prigodami.

Zaenkrat je napisal štiri zgodbe. Trio Golaznikus sestavljata fanta in dekle, krog z njimi povezanih otrok pa se iz zgodbe v zgodbo širi.

Za ilustracije je poskrbela Tanja Komadina. Kot je povedala, Skubic likov ni posebej opisal, zato si jih je lahko predstavljala po svoje. V knjigo je vključila tudi lik pajka, ki ga nariše eden od glavnih junakov. Uporabila ga je kot prelomnico med poglavji, kot neke vrste komentar k določenim stavkom, ali pa zato, da je z njim ponazorila čustven odziv glavnih likov.