Na sežanski občini so se poklonili častnemu občanu Cirilu Zlobcu

Zlobec se je rodil v Ponikvah na Krasu in ga vedno nosil v srcu. Njegova navezanost na prostrano kraško gmajno in tamkajšnje ljudi je bila posebna in brezmejna. Svoji rojstni pokrajini je posvetil velik del svojega pesniškega ustvarjanja.

Sežanski župan Davorin Terčon je v nagovoru na žalni seji povedal, da je bil Zlobec eden največjih Kraševcev. "Njegov pesniški in prevajalski opus je bogat, prežema ga mogočna ljubezen do življenja, do slovenske domovine in njenega jezika, za katerega je zastavil tudi svojo politično avtoriteto," je dejal Terčon.

Sežanski župan je opozoril tudi na to, da je bil Zlobec tudi "junaški borec za osvoboditev Primorske in slovenskega naroda izpod fašizma in nacizma v drugi svetovni vojni. Bil je eden najbolj prevajanih slovenskih pesnikov, tkal je prijateljske vezi z velikimi duhovi po vsem svetu in bil moder, priljubljen in velik človek."

Spomine na velikega slovenskega pesnika je v nadaljevanju delil tudi njegov ožji sorodnik Stojan Zlobec. V krajšem kulturnem programu so nastopili učenci Glasbene šole Sežana in recitator.

Na sedežu Občine Sežana je do srede odprta tudi žalna knjiga, pogreb z vojaškimi častmi pa bo v torek ob 12.30 na ljubljanskih Žalah.

Zlobec, ki je umrl v petek v 94. letu starosti, je bil zadnji še živeči pesnik slavne četverice, ki je po vojni presekala takratno pesniško usmeritev z intimistično zbirko Pesmi štirih. Podpisal se je približno pod 30 zbirk poezije, številna njegova dela so prevedli v tuje jezike.

Pesnik, rojen na Krasu, je obiskoval gimnazijo v malem semenišču v Gorici in Kopru, od koder so ga izključili, ker so odkrili, da piše pesmi v slovenščini. Leta 1942 je postal aktivist OF, ob razpadu Italije pa se je pridružil partizanom.

Kasneje je diplomiral na ljubljanski slavistiki, se zaposlil kot novinar ter deloval v kulturnih uredništvih različnih medijev. Ukvarjal se je tudi s politiko, med drugim je bil na prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 izvoljen v predsedstvo prve samostojne slovenske države.

Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, katere redni član je bil od leta 1989, se mu bodo z žalno sejo poklonili v četrtek ob 11. uri.